Sedmi pogovori o prihodnosti Slovenije na temo "Krepitev konkurenčnosti Slovenije v Evropski uniji"

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je na sedme Pogovore o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike povabil predstavnike državnih institucij, gospodarstva in akademske sfere, ki so danes govorili o krepitvi konkurenčnosti Slovenije v Evropski uniji. Nosilci uvodnih tez so bili direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj dr. Janez Šuštaršič, redni profesor na Ekonomski fakulteti dr. Aleš Vahčič, redni profesor na Ekonomski fakulteti dr. Marko Jaklič in predsednik Strateškega sveta Vlade RS za gospodarski razvoj dr. Mičo Mrkaić.

Predsednik dr. Drnovšek je zbrane uvodoma nagovoril z naslednjimi besedami (nelektoriran zapis):

"Po premoru zaradi lanskoletnega predvolilnega časa in potem tudi povolilnega časa smo se odločili, da bi nadaljevali z našimi pogovori. Marsikdo je ocenjeval, da so bili koristni, da je bila koristna izmenjava mnenj o najpomembnejših vprašanjih slovenske države in njene prihodnosti, zato smo se odločili, da bi kot prvo temo nadaljevanja obravnavali strategijo razvoja Slovenije.

To strategijo pripravlja Vlada Republike Slovenije in smo vam jo posredovali kot enega izmed temeljnih dokumentov za današnjo razpravo. Vendar to ne bo formalna razprava samo o tem dokumentu, ampak vsebinska razprava o tem, kako si predstavljamo prihodnji razvoj Slovenije. Najbrž bomo zelo hitro spet našli konsenz o nekaterih vprašanjih; da mora Slovenija biti socialna država, da smo za uravnotežen razvoj, trajnostni razvoj, da želimo imeti čisto okolje, da želimo razvijati kulturo, ohranjati slovensko identiteto, da želimo biti čim bolj prisotni v Evropi in biti čim bolj konstruktiven član Evropske unije. Tisto, kar nam bo vse to omogočilo, pa je uspešen gospodarski razvoj. Zato pričakujem, da bo tudi današnja razprava v veliki meri usmerjena v to in tudi udeležence smo v precejšnji meri vabili glede na takšno predpostavko.

Ob tem bi spomnil, da smo že pred letom dni v tem prostoru na pogovoru o prihodnosti govorili o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Govorili smo tudi o tem, kako naj bi se Slovenija najbolje vključevala v Evropsko unijo in izkoristila možnosti, ki jih lahko Evropska unija ponudi za nadaljnji razvoj naše države. Takrat smo opozorili, da se je z vstopom v Evropsko unijo končalo neko obdobje nastajanja slovenske države, vzpostavljanja institucij, priprave in vključevanja v Evropsko unijo in vzporedno s tem izpeljava gospodarske tranzicije, utrjevanja političnih institucij. Z našim vstopom v polnopravno članstvo Evropske unije se je začelo neko novo obdobje, ko je slovenska država potrjena, trdno postavljena, ko je tudi jasen njen položaj v mednarodni skupnosti in ko smo rekli, da je treba začeti nekaj novega, dati nov zagon, predvsem gospodarstvu, dvigniti konkurenčnost gospodarstva. Tudi tisti, ki smo vodili tako imenovani gradualistični pristop, kot ga nekateri imenujejo, v prejšnjem obdobju, ki je po mnenju marsikoga dal dobre rezultate, po mnenju nekaterih morda ne optimalnih. Tisti, ki smo vodili ta gradualistični pristop k tranziciji slovenskega gospodarstva in izgradnji ekonomskih institucij celotnega sistema, menimo, da je sedaj treba narediti od tu naprej nekaj več, najbrž hitreje, da je treba nujno izboljšati podjetniško klimo v državi. Treba je dati nov zagon konkurenčnosti in ugotoviti, kje so naše šibke in kje močne točke. Najti je treba specifične slovenske niše na svetovnih in predvsem evropskih trgih, povezati naše potenciale, zagotoviti večjo povezavo med znanostjo, izobraževanjem in seveda gospodarstvom, se intenzivno vključiti v lizbonski proces. Zagotoviti je treba nek nov zagon, ki bi temeljil tudi na večji inventivnosti slovenskih državljanov, pri čemer bi jim odprli prostor, zmanjšali vse mogoče ovire, birokratske in druge, zato da bi v tej svetovni konkurenčni tekmi bili lahko čim bolj uspešni. Mislim, da je to tudi glavna tema in glavni poudarek današnjega pogovora.

V tem letu dni se ni veliko zgodilo. Najbrž zaradi objektivnih razlogov. Tik pred volitvami in tudi takoj po njih običajno ni nekih večjih sprememb, večjih premikov. Če so bile kakšne spremembe so bile morda bolj, nekateri mislijo celo v drugo smer, npr. davčni sistem, vendar je sedaj čas tudi za novo vlado in za vse tiste, ki čakajo, predvsem za gospodarstvo, da le vidimo, kaj je možno narediti, da dosežemo te cilje. Nekateri ste tudi v svojih prispevkih, ki ste jih poslali, precej kritični, kar se tiče podjetniške klime v Sloveniji, intenzivnosti tehnološkega razvoja, učinkovitosti naše znanosti, ki naj bi bila še naprej usmerjena v objavljanje člankov in ne v to, da bi na koncu dala neke rezultate v gospodarstvu, v neki večji produktivnosti. Nekateri seveda opozarjate, če se bo takšno stanje nadaljevalo, nas bodo začeli prehitevati tudi tisti, ki so bili sedaj za nami, predvsem nove članice Evropske unije.

Trenutni položaj Slovenije ni slab, je dober, če ga pogledamo primerjalno. Tudi makroekonomska situacija je sorazmerno trdna. Tisto, o čemer se v glavnem ne strinjamo, je bolj mikropodjetniška učinkovitost, klima za investiranje, domače in tuje. Tudi tuje investicije, moram poudariti, stagnirajo v zadnjem času. Najbrž je eden izmed razlogov padanja konkurenčnosti na nekaterih svetovnih lestvicah Slovenije tudi v veliki zaprtosti oziroma percepciji, ki se je vzpostavila pri zunanjih ocenjevalcih, da je v Sloveniji izjemno težko investirati in poslovati. Da je veliko ovir, tudi administrativnih, političnih, morda tudi psiholoških, da nismo pripravljeni biti dovolj odprti, da se nismo pripravljeni soočiti s tveganji, s konkurenco, ki nas morda na krajši rok spravi v težave, na daljši rok pa edina zagotavlja, da bomo dali več od sebe, da bomo bolj konkurenčni in bolj uspešni. O vsem tem mislim, da je prav, da se še enkrat resno, odprto in odkrito pogovorimo ter skušamo nekaj prispevati k temu, da se ta percepcija spremeni. Da se spremeni tudi pogled oziroma odnos naših institucij različnih subjektov, ki so v tem procesu, da se spremeni tudi odnos naših državljanov do teh vprašanj, do podjetništva in do te gospodarske borbe.

Mislim, da je dilema, ki se velikokrat postavlja, zlasti v zadnjem času, ali sociala ali neliberalno gospodarstvo, umetno postavljena dilema. Nihče ne želi razgraditi slovenske socialne države. Želimo jo samo ohraniti ali celo izboljšati na dolgi rok. Za to seveda potrebujemo bolj konkurenčno gospodarstvo, ker bo drugače tudi sociala šla nazaj. Če pogledamo, kje je socialna država najbolj razvita, so to skandinavske države. To so države, ki so na svetovnih lestvicah najvišje tudi po konkurenčnosti. To je tisto, kar iščemo. To moramo doseči v Sloveniji. Samo govorjenje o socialni državi nas ne bo pripeljalo nikamor. Če gospodarstvo ne bo sledilo svetovni tekmi, potem naša socialna država ne bo zdržala. Primer so države, ki so objektivno na višji stopnji razvitosti, kot je Slovenija. Na primer Nemčija, kjer niso sledili konkurenčnim trendom v zadnjem obdobju in morajo začeti razgrajevati socialno državo, ki so jo prej dolgo časa gradili in je predstavljala na nek način enega izmed temeljev njihove države in njihovih vrednot. Mislim, da se v Sloveniji temu lahko izognemo, če se res lotimo teh vprašanj na pravi način, in dosežemo, da naše potenciale bolj izkoristimo, odpremo oziroma odstranimo različne spone in ovire, ki si jih velikokrat tudi sami postavljamo. Svetovna konkurenca je že sama po sebi hud izziv, tako da naše dodatne notranje ovire naše možnosti samo še zmanjšujejo.

No, da pustim besedo vam, ki smo vas povabili zato, da boste o vsem tem kaj rekli. Naprej bi prosil predsednika vlade, gospoda Janeza Janšo za nekaj besed. Današnjo temo sem uvrstil v te pogovore o prihodnosti v dogovoru z njim. Prepričan sem in upam, da bo današnja razprava koristila vladi pri tem, da ta dokument dokonča. In ne samo, da dokonča dokument, ker dokumentov smo imeli že kar precej v preteklosti, ampak da začne hitro in učinkovito izvajati potrebne ukrepe."

---

Po končanih sedmih pogovorih o prihodnosti Slovenije, na katerih so predstavniki državnih institucij, gospodarstva in akademske sfere razpravljalii o krepitvi konkurenčnosti Slovenije v Evropski uniji, je predsednik dr. Janez Drnovšek podal naslednjo oceno (nelektoriran zapis):

"Mislim, da je bilo povedanega kar precej koristnega in tudi kar precej konkretnih predlogov. Ne bi se strinjal s tem, da je bilo samo neko tarnanje. Mislim, da je prav, da se skuša vzbujati nek občutek resnosti situacije, potrebe po tem, da se nekatere stvari spremenijo.

Ker smo že prej govorili o gradualističnem pristopu in drugačnem, bolj radikalnem, Slovenija je v preteklem obdobju, mislim, da večina ljudi tako misli doma in po svetu, doživela sorazmerno dober razvoj. Od leta 1993 do leta 2002, je bila skozi celo desetletje povprečna stopnja rasti, mislim da 4,3% družbenega proizvoda, kar je veliko. Zlasti, ker gre za daljše obdobje. In hkrati ob sorazmerno uravnoteženem socialnem razvoju in pa tudi nasploh ob sorazmerno uravnoteženem razvoju in v nelahkih razmerah po ustanovitvi države in še vedno v nekem vojnem okolju v naši bližini, kar vsekakor ni bilo vzpodbudno za gospodarstvo. V tem času je redko katera država doživela boljše rezultate v svetu, zlasti pa v Evropi. Če govorimo npr. o Irski, jih je doživela z velikim prilivom sredstev iz Evropske unije, kar do okrog 4% družbenega proizvoda letno. Z velikim prilivom ameriških investicij zaradi specifične lege Irske in tudi zaradi velike navezanosti ameriških Ircev na matično državo. Tako da takšnih čudežnih zgodb o uspehu pravzaprav ni zelo veliko. In tako, kot je tudi že poudaril predsednik vlade, zlasti ne v parlamentarni demokraciji, kjer po pravilu odločanje ni tako hitro, učinkovito in radikalno, kot je v kakšnih bolj avtoritarnih sistemih, ki ste jih nekateri tudi navajali. Npr. Singapur ali kakšna druga država, navsezadnje tudi Kitajska, kjer doživljajo visoke stopnje rasti.

Že nekajkrat sem dejal, da sem včasih tudi kot predsednik vlade skozi daljše obdobje imel občutek, da je za kakšne bolj temeljite, radikalne spremembe včasih ali pa praviloma potrebna neka krizna situacija. Da se v sorazmerno dobrem stanju, v življenju, ljudje težko odločajo za spremembe, za kakšne bolj radikalne reforme. Tudi Finska, ki smo jo večkrat navajali kot primer države, ki je v desetih letih prišla iz slabega stanja v vrh svetovne konkurenčnosti, je bila pred dobrimi desetimi leti v krizi. V začetku 90-tih let je imela Finska 20% nezaposlenost, ob razpadu Sovjetske zveze, izgubi trgov. Tako kot smo mi izgubili jugoslovanske trge, so oni izgubili sovjetske trge. Iz velike krize ji je uspelo najti pravo pot do visoke konkurenčnosti. V Nemčiji politika skuša že nekaj let skupaj s stroko in podjetništvom ustvarjati občutek krize in nujnosti za spremembe, pa jim še do sedaj ni prav uspelo.

To govorim zato, da ne bi poenostavljali cele zgodbe in da je stvar samo v tem, da se bomo zdaj prebudil in rekli, do zdaj smo spali, zdaj bomo pa delali. Stvar seveda ni enostavna, je pa možna. In če uspe, je to potem nekaj zelo posebnega in zelo dobrega. In to nekaj posebnega, mislim, da bi Slovenija lahko poskusila doseči. Zlasti, ker ste in ker smo upravičeno ugotavljali vrsto pomanjkljivosti, ki se jih z nekim resnim skupnim naporom da popraviti. Podjetniška klima res ni dovolj dobra. To je nesporno. Za vzpodbujanje podjetništva bi morali sedaj res poskušati še kaj storiti. To ne velja samo za ekonomske ukrepe, ki jih lahko izvaja vlada. Navsezadnje vlada po svoje še najbolj vzpodbuja podjetništvo, če se čim bolj umika iz gospodarstva in pušča podjetjem čim več prostora. Najbrž je to povezano s splošno klimo podjetništva, ki jo moramo ustvarjati že od osnovne šole naprej.

Današnja razprava je morda dobro časovno tempirana. Takšen je bil tudi namen, zato smo pravzaprav tudi čakali, kot sem na začetku povedal. Večino teh stvari smo ugotovili že pred letom dni v nekaterih takratnih razpravah o prihodnosti. Vmes se ni veliko zgodilo, kot smo slišali. Ponavljam, najbrž iz objektivnih političnih razlogov. Zgodil se je prej kakšen korak dva bolj v napačno smer. Toda zdaj se lahko zgodi. Če je za to potrebna tudi kritika prejšnjega, recimo razvojnega modela, tudi to lahko vzamemo v zakup, če bo to pomagalo. Zdaj je na potezi nova vlada. Sedanja vlada, ki ve, kaj smo storili, ki je bila tudi sama večkrat kritična v preteklosti. Vendar je zdaj na potezi in zdaj je pred njo izziv, da doseže nekaj več, kot tiste 4,3% letnega razvoja, ki smo ga dosegli skozi desetletje. Treba bo iti od tu naprej. Možnosti so odprte, potreba je, ni pa enostavno, ni lahko. To moram že vnaprej povedati, ker vem, kako težko je prebijati inercijo status quo situacije, inercijo v birokraciji. Inercijo nasploh v vseh institucijah, kjer vsak brani svoj vrtiček, kjer se vsi upirajo spremembam, ker nikomur pravzaprav ne gre zelo slabo in so v glavnem kar zadovoljni s takšnim stanjem, čeprav, če bo treba, bodo zelo nezadovoljni navzven. Vendar se sprememb branijo. Ni enostavno spreminjati tega stanja. Zato bo potreben res poseben napor, zelo koncentrirano delo vlade, tudi politike. Mislim, da bi bilo dobro v teh vprašanjih doseči širši politični konsenz, ne samo vprašanje koalicije. Če gre za nek nov razvojni preboj Slovenije, bi to morali vsi podpreti in skušati najti to novo kvaliteto. Ni pa veliko za čakati. Še v današnji razpravi in v teh materialih, ki so bili poslani naprej, je cela vrsta konkretnih ukrepov, ki se lahko začnejo kar hitro uresničevati. Sedaj je pravi čas, je potreba in neko odlašanje s tem ne bi bilo dobro. Pravzaprav bi spet ustvarilo neko slabšo klimo in zato bi bilo dobro čim prej delovati. Zlasti zato, ker bodo tudi drugi delovali. Konkurenca ne spi, pritiski naraščajo in na to se je treba čim hitreje odzvati.

Konkretni primeri, ki smo jih danes slišali, tudi uspešna podjetja, uspešni podjetniki nam pri tem lahko pomagajo. Namenoma sem danes povabil gospoda Zalaznika iz Danfossa, ker mi je pred kratkim tudi predsednik korporacije Danfoss, gospod Clausen skupaj z njim predstavil projekt »Mladi podjetnik«, ki ga sponzorirajo ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše, evropsko. Vzpodbujajo učenje podjetništva že v srednjih šolah. Posebni programi podjetništva, ustvarjanje podjetij, tekmovanje, ne samo nacionalno, ampak tudi mednarodno med mladimi podjetniki že takrat. To se mi zdi, da je izjemno koristno in bi bilo res povezano s tem, o čemer smo govorili, če to podpre tudi Ministrstvo za šolstvo in še druga večja, tudi naša podjetja. Seveda ne samo ta iniciativa, tudi druge iniciative, ki bi šle v tej smeri. Torej, lahko kar kaj koristnega poberemo iz današnje razprave.

Da zaključim, vsi moramo pri tem sodelovati, vsak na svoj način. Navsezadnje tudi mediji, ki lahko pomagajo pri vzpodbujanju podjetniške klime, potrebe po tem, da skušamo odstranjevati razne medsebojne ovire, blokade, ki smo si jih postavili. Ker smo tudi malo nagnjeni k temu, da veliko administriramo, da stvari raje zakompliciramo kot poenostavimo. Vendar, če želimo sprostiti inventivnost, če želimo omogočiti ljudem možnost, da se sami znajdejo, sami preživijo, da ne bodo vse samo naslanjali na državo in pričakovali odgovore od države, potem jim mora država in mi vsi skupaj dati nek prostor. Zadeve so med seboj povezane. Zunanji pritisk bo seveda velik. Moramo priznati, da tudi marsikje drugje administracija ni bistveno boljša, tudi evropska ne. Tako da se bomo še soočali z njo, ampak vsaj pri nas doma lahko stvari uredimo na čim bolj stimulativen način.

Še enkrat bi se vam zahvalil za današnje prispevke in zaželel vladi čim več uspeha pri uresničevanju teh programov."