Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je v ponedeljek, 1. marca k Pogovorom o prihodnosti Slovenije povabil predstavnike državnih institucij, gospodarstva in akademske sfere, ki so tokrat razpravljali na temo konkurenčnosti gospodarstva in družbe. Razmišljanja o modelih konkurenčnega preboja v krog najbolj razvitih so uvodoma prestavili dr. Tea Petrin, ministrica za gospodarstvo, dr. Jože Mencinger, rektor Univerze v Ljubljani in dr. Marko Kos, svobodni raziskovalec in publicist. Pogovorov pa so se udeležili tudi predsednik vlade mag. Anton Rop, predsednik Državnega zbora Borut Pahor in predsednik državnega sveta Janez Sušnik.
Gre že za četrti sklop razmišljanj o prihodnosti Slovenije, je v uvodnem nagovoru dejal predsednik republike. Pogovorom o zunanje-politični vlogi Slovenije so sledili pogovori o vrednotah in pogovori o znanju in znanosti. O konkurenčnosti se pogovarjamo tik pred polnopravnim članstvom v Evropski uniji, ko se moramo vprašati, kako dobro je Slovenija pripravljena na vstop in kaj mora še storiti, da bo njeno gospodarstvo čimbolj konkurenčno in uspešno v prihodnosti, je dejal predsednik in nadaljeval:

"Tema konkurenčnosti je tema, ki nas stalno spremlja, s katero se vlada stalno ukvarja. Želim si, da bi z današnjo razpravo na to večno aktualno temo pogledali brez obremenjenosti s tekočo politiko in z nekoliko distance. Vsega se z enim pogovorom ne more rešiti, zato verjamem, da bodo nadaljevanja sledila na vladnem, parlamentarnem, podjetniškem področju. Danes pa je priložnost, da v interakciji državnih predstavnikov, podjetništva in stroke, izmenjamo poglede na aktualna vprašanja.

Pred nekaj dnevi sem ob spremstvu večje gospodarske in znanstvene delegacije obiskal Finsko. Pogovarjali smo se tudi o konkurenčnosti in o finskem modelu uspeha. Finska na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma namreč zaseda prvo mesto v konkurenčnosti na svetu. Na vprašanja o ključu za uspeh njihove zgodbe so omenjali srečo, veliko pa so govorili o precejšnjih vlaganjih v izobraževanje in znanost. Še zlasti pa so poudarjali pomen dobre povezanosti in koordinacije med izobraževanjem, znanostjo in gospodarstvom in seveda državo, politiko kot naslednjima dejavnikoma. Vzpostavili so koordinacijske mehanizme, stalno izmenjavo in pretok idej, izkušenj in seveda potreb. Najbrž je to precej prispevalo k njihovim rezultatom. Mi smo nekatere finske rešitve že poskušali vgraditi v naše institucije, v naš gospodarski sistem. Konec leta 2000 smo kot prioritetno nalogo tega mandata izpostavili prizadevanja za dvig konkurenčnosti našega gospodarstva. Poskušali smo najti ali predvideti nekatere institucionalne rešitve, ki bi zagotovile večjo koordinacijo med znanostjo, izobraževanjem, gospodarstvom in politiko. Ob tem smo govorili o zmanjšanju administriranja v naši državi, o izboljšanju in spodbujanju ustrezne klime za hiter razvoj podjetništva. Ta naloge je v teku in najbrž nikoli ne bo končana in je v tem trenutku morda še bolj aktualna. Bližajo se nove državnozborske volitve in bilo bi zelo zanimivo, če bi se kopja lomila tudi na temah prihodnjega gospodarskega razvoja in vprašanju konkurenčnosti. Prepričan sem, da bo tudi tovrstnim temam, s katerimi želimo vzpostaviti stimulativno podjetniško in investicijsko klimo, posvečenih kar nekaj razprav."

Magnetogram celotne razprave bo objavljen na spletnih straneh www.prihodnost-slovenije.si


Posebna oddaja Radio Slovenija 1 - Studio ob sedemnajstih, 01.03.2004 (na strežniku RTV SLO)