NAGOVOR PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DR.JANEZA DRNOVŠKA UDELEŽENIM NA 4.POGOVORU O PRIHODNOSTI SLOVENIJE 1. MARCA 2004

Spoštovane gospe in gospodje, začenjam naš današnji pogovor o prihodnosti Slovenije.

To je pogovor, ki je namenjen gospodarskim temam, vprašanju o konkurenčnosti Slovenije, vprašanju, kako naprej po tem, ko smo pripravili že nekaj razgovorov in ko smo tik pred vstopom v EU, ko se zastavlja vprašanje, kako naprej, kako umestiti Slovenijo in njeno gospodarstvo v Evropsko unijo in tudi širše. Vprašati se moramo, ali smo pripravljeni na to tekmo in kaj moramo še storiti, da bi se Slovenija čim bolje odrezala v prihodnosti, da bi bilo naše gospodarstvo čim uspešnejše, čim konkurenčnejše. Seveda je to tema, ki nas stalno spremlja, tema, s katero se vlada stalno ukvarja. Tisto, kar želim, da bi dosegli z današnjo razpravo, je, da bi morda pogledali vse skupaj še enkrat neobremenjeni s tekočo dnevno politiko, takimi ali drugačnimi pritiski, reševanjem takega ali drugačnega konkretnega problema v tistem trenutku. Seveda vsega skupaj ne moremo rešiti z enim pogovorom, bilo je nekaj priprav in bo tudi še nekaj nadaljevanj, ampak nadaljevali boste tudi vsak na svojem področju, vlada na svojem, parlament na svojem, predstavniki stroke in predvsem – na prvi bojni črti – podjetniki. Povabili smo predstavnike države, predstavnike podjetništva, stroke in želimo, da izmenjamo naše poglede na ta vprašanja.

Pred nekaj dnevi sem z večjo gospodarsko in znanstveno delegacijo obiskal Finsko in tam smo imeli kar nekaj pogovorov na temo konkurenčnosti, na temo finskega uspeha. Finska je na lestvici svetovnega gospodarskega foruma na prvem mestu po konkurenčnosti v svetu in zanimalo nas je, v čem je skrivnost njihovega uspeha. Zanimivo je, da so nam odgovarjali nelagodno. Prvič, vedno so rekli, da so imeli nekaj sreče v vsej zgodbi; drugič, v zadnjem desetletju so veliko vlagali v znanost, izobraževanje in se posebej posvečali povezovanju, usklajevanju med šolskimi ustanovami, torej med izobraževanjem, znanostjo in gospodarstvom in seveda tudi državo, politiko kot naslednjima dejavnikoma. Vzpostavili so usklajevalne mehanizme, stalno izmenjavo, pretok idej, izkušenj in potreb. Najbrž je to precej prispevalo k njihovim dosežkom. V zadnjem času smo že poskušali vgraditi v naše institucije in v naš gospodarski sistem nekatere finske rešitve. Spomnim se, da smo konec leta 2000 mandat zastavili tako, da naj bi bila prizadevanja za konkurenčnost našega gospodarstva temeljna prednostna naloga, da smo poskušali tudi najti ali predvideti nekatere institucionalne rešitve, ki bi zagotovile tudi večjo usklajevanje med znanostjo, izobraževanjem, gospodarstvom in politiko. Govorili smo in začeli smo se ukvarjati z zmanjševanjem administriranja v naši državi, s tem, kako omogočiti, da bi se lahko hitreje ustanavljala nova podjetja, da bi se lahko čim hitreje razvijala, skratka, da bi država vzpostavila čim spodbudnejše razmere za podjetništvo. Seveda je to naloga, ki poteka, najbrž ne bo nikoli končana. Prepričan sem, da je še vedno aktualna ali pa morda še bolj v tem trenutku. V nadaljevanju bi morali doseči in bi bilo zelo zanimivo tudi glede na prihajajoče državnozborske volitve, da bi se kopja lomila tudi na teh temah in da bi se soočali z vprašanji prihodnosti, prihodnjega gospodarskega razvoja, konkurenčnosti ... Prepričan sem, da bo tudi tem temam posvečenih kar nekaj razprav, da bi prišli do čim boljših rešitev, da bi se Slovenija lahko čim bolj znašla v gospodarski tekmi.

Ne želim vnaprej usmerjati razprav. Predlagam, da začnemo naše delo, naše pogovore.

V nadaljevanju bi prosil, da mi pri vodenju pomagata prof. dr. Mencinger in prof. dr. Rozman. Z nami so tudi predsednik državnega zbora gospod Pahor, predsednik vlade gospod Rop, predsednik državnega sveta gospod Sušnik, nekateri ministri in upam, da bomo tudi tokrat imeli razpravo, ki bo segla na dejavnosti različnih institucij in potem vplivala tudi na njihovo delovanje.