NAGOVOR PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DR.JANEZA DRNOVŠKA UDELEŽENIM NA 3.POGOVORU O PRIHODNOSTI SLOVENIJE 10. DECEMBRA 2003

Hvala, ker ste se odzvali vabilu na naš tretji pogovor o prihodnosti. Govorili smo že o strateških zunanjepolitičnih temah in o vprašanju vrednot. Sedaj prehajamo na temo, ki je nesporno ključna, pomembna za prihodnost. To je vloga znanja in znanosti v prihodnosti Slovenije. Tema, o kateri se bomo skušali pogovoriti, je, kako čim bolje izkoristiti vse naše zmogljivosti, da bi se lahko enakovredno vključili v svetovno, zlasti gospodarsko tekmo. V takšni tekmi je vloga znanosti temeljnega pomena. Skupaj s svojimi sodelavci sem ocenil, da bi se bilo morda smiselno pogovoriti, ob tem ko vstopamo v Evropsko unijo in se v Sloveniji začenja neko novo obdobje, kako izkoristiti naše zmogljivosti, tudi naše posebnosti, da bi bili v tem novem evropskem obdobju čim uspešnejši. Vsi vemo, da se tudi Evropa ponovno pogovarja, ocenjuje svoje zmožnosti, išče poti, kako bi vzpostavila enakovredno tekmo z Združenimi državami Amerike na področju znanosti in gospodarstva. Evropa marsikje zaostaja za ZDA in tudi nekatere druge države na drugih celinah zelo hitro napredujejo, zato bo Evropa, tako kot tudi Slovenija, morala najti poti iz nekaterih svojih inertnosti, poiskati nekatere hitrejše možnosti razvoja in prodora.

V preteklosti smo že velikokrat govorili o tem, kakšen vzorec potrebujemo v Sloveniji. Ali naj država izbira panoge in dejavnosti ter določa, katere so prioritetne, in potem tja usmerja tja čim več resursov, vključno z znanstvenim delom? Navadno smo na to odgovarjali, da v Sloveniji ne moremo graditi na takem planskem pristopu, da gradimo na fleksibilnosti, na odločitvah številnih subjektov, ki se v hitro spreminjajočih se okoliščinah v svetu lahko sami bolje in hitreje znajdejo kot država. Strinjamo pa se, da mora država zagotoviti potrebne instrumente, da gospodarskim in tudi znanstvenim subjektom omogočimo čim hitrejše prilagajanje. Zagotoviti je treba tudi čim več medsebojnega komuniciranja, ki ga je v Sloveniji pogosto premalo, komuniciranja med različnimi ministrstvi, različnimi znanstvenimi in drugimi institucijami. Komuniciranje med gospodarstvom, državo in znanostjo je potrebno, da bi našli prave in dovolj hitre odgovore na svetovne izzive. Morda bo ravno v tem smislu naš pogovor prispeval kaj novega in pričakujem, da tudi ne bo zadnji, da bi mu lahko sledili še drugi, ki bi vzpostavili neko stalno dinamiko in hitrejši razvoj. Na tem področju imamo več nosilcev, ki delujejo samostojno in seveda po svoji odgovornosti. Vesel sem, da ta pogovor organiziramo skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in da bo danes z mano, če temu tako rečem, sovoditelj pogovora, gospod Žekš, predsednik SAZU. Na najboljši možni način bomo poskušali pogovor pripeljati do čim boljših rezultatov. Predlagam, da začnemo kar s predvidenimi uvodnimi govorniki.