NAGOVOR PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DR.JANEZA DRNOVŠKA UDELEŽENIM NA 1.POGOVORU O PRIHODNOSTI SLOVENIJE 13.OKTOBRA 2003

Spoštovane gospe in gospodje, lepo vas pozdravljam. Veseli me, da ste se odzvali povabilu. Predlagam, da začnemo današnji prvi pogovor v seriji podobnih pogovorov, ki jih želim opraviti o različnih temah in vprašanjih, pomembnih za prihodnost Slovenije.

V pripravah na pogovore smo veliko razpravljali o tem, kaj pričakujemo od njih in kakšen smisel imajo. Sam sem ves čas želel pričakovanja uokviriti v neko realnost, saj se najbrž vsi dobro zavedamo, da so pogovori in razprave o sicer pomembnih vprašanjih lahko vedno koristni, vendar sam pogovor ne more najti nekih čarobnih formul, rešitev za prihodnost. Mislim pa, da lahko sproži razmišljanja, dodatne aktivnosti, interakcije. Predvsem pa sem želel s temi pogovori doseči, da za isto mizo povežejo ljudi z različnim mišljenjem, iz različnih struktur, ljudi iz formalnih institucij – vlade, državnega zbora, ljudi iz znanosti, univerz, inštitutov, pa tudi nevladnih organizacij in civilne družbe. Naš namen ob tem je, da v pogovore vključimo čim širšo javnost, čim več državljanov, zato smo tudi odprli spletni forum. Upam, da bomo vzpostavili tudi širšo komunikacijo, pritegnili tudi tiste, ki imajo morda občutek, da s svojim mnenjem in svojimi stališči do številnih družbenih vprašanj prihodnosti ne morejo priti blizu. Ta vprašanja pa zanimajo prav vsakega državljana.

Danes začenjamo s strateško temo, zunanjepolitično temo, z vprašanjem geopolitičnega razvoja sveta v prihodnosti, kakšni so možni vzorci oz. kakšen je možen razvoj v prihodnosti, v kakšnem okolju se lahko Slovenija znajde v prihodnjih letih in desetletjih, kakšni naj bi bili naši odgovori na scenarije prihodnosti, kakšno politiko naj bi Slovenija ob tem vodila. Zdelo se nam je zanimivo začeti s takšnimi pogovori na neki točki, ko smo dosegli tiste cilje, za katere včasih pravimo, da so bili sami po sebi razumljivi, tako rekoč na dlani: članstvo v Evropski uniji in Natu. Postavili smo si jih po osamosvojitvi in skupaj z drugimi državami, ki so bile v podobni situaciji, poskušali čim prej ustrezno spremeniti naše institucije, sistem, zakonodajo. Zdaj smo v veliki meri to storili, smo na pragu članstva v Evropski uniji, Natu in postavlja se vprašanje, kako naprej, kakšna bo naša politika, izhajajoč iz tega, da bomo člani ene in druge institucije. Znašli se bomo v novih okoljih, v novi družbi, Slovenija se bo morala profilirati s svojimi stališči in svojimi pogledi na številna vprašanja tako v Evropski uniji kot tudi v svetovnem okviru. To pa se mi zdi posebej vredno razprave in tudi sistematične priprave. Slovenija je lahko sorazmerno pomembna članica teh institucij, tudi drugih, kot je Organizacija združenih narodov, če bo imela pretehtana, konsistentna stališča, če jih bo znala tudi ustrezno predstavljati. Po moji izkušnji, ker sem tudi sam daljše obdobje vodil vlado, se je morala vlada velikokrat strateško odzivati in tudi razmišljati, vendar je bilo to včasih težko. Ob množici tekočega dnevnega dela, številnih operativnih nalogah, problemih, izzivih je včasih zmanjkalo časa in volje za poglobljen razmislek in razpravo o nekaterih vprašanjih. Naša pot je bila kljub vsemu v tem obdobju precej jasno začrtana, čeprav je seveda včasih prihajalo do skoraj kriznih situacij in vprašanj, ki smo jih pač ustrezno razreševali. Za naprej se mi zdi, da bi bilo zelo koristno poleg vladnega in parlamentarnega odločanja vzpostaviti tudi neko stalno kroženje, izmenjavo mnenj med vsemi temi institucijami, med »think thanki«, kot bi rekli v ZDA, med vladnimi institucijami, navsezadnje med vsemi odgovornimi posamezniki, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, tako da bi čim bolje povezali naše zmogljivosti. Zato razmisleka o prihodnjem delovanju Slovenije na svetovnem prizorišču, o njenem profiliranju, ne vidim samo skozi današnji razgovor, ampak verjetno skozi več prihodnjih pogovorov. Nekatera vprašanja bomo še posebej poudarili. Treba jih je obdelati za naprej, tako da bi bil lahko po mojem mnenju zelo pomemben rezultat naših pogovorov stalna izmenjava mnenj, sinergija, morda neka nova kakovost tudi pri odločanju naše države o najpomembnejših vprašanjih prihodnosti.

Svet ni enostaven, svetovna situacija je zapletena. Nekateri mislijo, da bolj, kot je bila v preteklih letih ali vsaj v preteklem letu. Postavljajo se številna vprašanja, tu so varnostne grožnje, boj s terorizmom. Gre tudi za vprašanje nadaljnje graditve svetovnih odnosov, boja z revščino. Nekateri smo namreč prepričani, da se proti terorizmu ni mogoče boriti samo s policijsko-vojaškimi sredstvi, ampak da bo treba tudi zmanjševati največje napetosti, ki so na svetu, tudi med revnimi in razvitimi, razlike med posameznimi civilizacijami. Vzpostaviti moramo konstruktiven dialog; tu so vprašanja okolja in okoljskih izzivov v prihodnosti, kako bolj aktivirati svetovno zavest, da bo našla prave odgovore za vedno večje okoljske spremembe in tudi probleme, ki jih lahko zaradi tega pričakujemo v prihodnosti. Skratka, tu je splet vprašanj poleg tistih čisto klasičnih, klasično geopolitičnih, ki so pač vprašanja razmerja moči med posameznimi državami, skupinami, med posameznimi silami. In kam se v tem kontekstu uvršča Slovenija? Vse to se medsebojno prepleta v posameznih vprašanjih, odločitvah, ki jih je treba sprejemati.

Verjetno nam bo po tej razpravi ostalo za naprej še nekaj specifičnih razprav s tega področja. Položaj Slovenije v jugovzhodni Evropi, na primer. Glede na dediščino preteklosti ima ta položaj svoje prednosti in pomanjkljivosti. Mislim, da bo potreben stalne obravnave in analiziranja in tudi sistematične, konsistentne dejavnosti, politike; vprašanje odnosov z Rusijo, slovanskimi državami – s tem se posebej ukvarjamo in posebej analiziramo ter vodimo ustrezne aktivnosti; vprašanje sodelovanja z majhnimi državami – tu imamo zanimivo pobudo Islandije, ki želi vzpostaviti dialog med majhnimi državami – in njihov odnos do svetovnih problemov, izhajajoč iz predpostavke, da je med njimi veliko podobnosti in da bi bila lahko izmenjava izkušenj in sodelovanje koristna. Skratka, poleg temeljnih, strateških vprašanj je še vrsta posamičnih, o katerih bi se lahko pogovorili tudi na posebnih pogovorih. Vsak predlog, vsaka pobuda z vaše strani bo zelo dobrodošla.

Kakšen bo končen rezultat tega? Pričakujem, da bo to aktivnost, ki bo trajala dalj časa in bo, če bo uspešna, učinkovala na različnih področjih. Kot predsednik države bom poskušal mnenja, stališča, ki bi se izoblikovala v teh naših pogovorih, izoblikovati v neko oceno, poročilo o razmerah na določenem področju, morda z nekaterimi priporočili, nekaterimi alternativnimi možnostmi razvoja. S takšnim poročilom bi lahko seznanil javnost, morda državni zbor, če bi se tako dogovorili. To bi lahko pomagalo uradnim institucijam pri njihovi politiki in bi po svoje pomenilo tudi neko sintezo sodelovanja stroke, nevladnih institucij in državljanov.

Toliko za uvod. Zelo me veseli, da ste se danes udeležili pogovora skoraj vsi, ki ste bili vabljeni, in da je dosedanji odziv na idejo o pogovorih o prihodnosti zelo pozitiven. Vesel sem tudi, da so z menoj predstavniki naših formalnih institucij, če tako rečem – predsednik državnega zbora, predsednik vlade, predsednik državnega sveta. Že od samega začetka sem želel, da ti pogovori oz. ta pobuda ne bi bila videti kot nekaj, kar bi sodilo v okvir katere koli druge institucije, da ne bi konkurirali delu teh institucij, ampak da bi bili dobrodošla dopolnitev, ne pa konkurenca, ne nekaj, kar bi posegalo v dnevnopolitično razpravo in imelo kakršno koli vlogo v razmerju med strankami, parlamentom, vlado in podobno. Namen je popolnoma jasen, konstruktiven – povezati čim več znanja, mnenj, zmogljivosti, morda dodati nekaj več k temu, kar že imamo, in ne ustvarjati nekih napetosti ali kakršnih koli drugih namenov. Veseli me, da očitno vsi tako gledamo na to.