NAGOVOR PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DR.JANEZA DRNOVŠKA UDELEŽENIM NA 7.POGOVORU O PRIHODNOSTI SLOVENIJE 25. MAJA 2005

Po premoru zaradi lanskega predvolilnega in potem tudi povolilnega časa smo se odločili, da bi naše pogovore nadaljevali. Marsikdo je sodil, da so bili koristni, da je bila koristna izmenjava mnenj o najpomembnejših vprašanjih slovenske države in njene prihodnosti, zato smo se odločili, da bi kot prvo temo nadaljevanja obravnavali strategijo razvoja Slovenije.

To strategijo pripravlja Vlada Republike Slovenije in smo vam jo poslali kot enega izmed temeljnih dokumentov za današnjo razpravo. Vendar to ne bo formalna razprava samo o tem dokumentu, ampak vsebinska razprava o tem, kako si predstavljamo prihodnji razvoj Slovenije. Najbrž bomo zelo hitro spet našli soglasje o nekaterih vprašanjih: da mora biti Slovenija socialna država, da smo za uravnoteženi, trajnostni razvoj, da želimo imeti čisto okolje, da želimo razvijati kulturo, ohranjati slovensko identiteto, da želimo biti čim bolj navzoči v Evropi in biti čim bolj konstruktivni člani Evropske unije. Tisto, kar nam bo vse to omogočilo, pa je uspešen gospodarski razvoj. Zato pričakujem, da bo današnja razprava usmerjena predvsem k temu, in tudi udeležence smo vabili predvsem glede na takšno izhodišče.

Pri tem bi spomnil, da smo že pred letom dni v tem prostoru pri razpravi o prihodnosti govorili o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Govorili smo tudi o tem, kako naj bi se Slovenija najbolje vključevala v Evropsko unijo in izkoristila možnosti, ki jih ta lahko ponudi, za nadaljnji razvoj naše države. Takrat smo opozorili, da se je z vstopom v Evropsko unijo končalo neko obdobje nastajanja slovenske države, vzpostavljanja institucij, priprave in vključevanja v Evropsko unijo, vzporedno s tem pa izpeljava gospodarske tranzicije, utrjevanje političnih institucij. Z našim vstopom v polnopravno članstvo Evropske unije se je začelo neko novo obdobje, ko je slovenska država potrjena, trdno postavljena, ko je jasen tudi njen položaj v mednarodni skupnosti in ko smo rekli, da je treba začeti nekaj novega, dati nov zagon, predvsem gospodarstvu, dvigniti njegovo konkurenčnost. Tudi tisti, ki smo vodili t. i. gradualistični pristop, kakor ga nekateri imenujejo, v prejšnjem obdobju, ki je po mnenju marsikoga dal dobre rezultate, po mnenju nekaterih morda ne optimalnih; tisti, ki smo vodili ta pristop k tranziciji slovenskega gospodarstva in k vzpostavitvi ekonomskih institucij celotnega sistema, menimo, da je treba narediti od tod nekaj več, najbrž hitreje, da je treba nujno izboljšati podjetniško ozračje v državi. Treba je dati nov zagon konkurenčnosti in ugotoviti, kje so naše šibke in kje močne točke. Najti je treba specifične slovenske niše na svetovnih in predvsem evropskih trgih, povezati naše zmožnosti, zagotoviti večjo povezavo med znanostjo, izobraževanjem in seveda gospodarstvom, se pospešeno vključiti v lizbonski proces. Zagotoviti je treba neki nov zagon, ki bi temeljil tudi na večji inventivnosti slovenskih državljanov, pri čemer bi jim odprli prostor, zmanjšali vse mogoče ovire, birokratske in druge, zato da bi bili v tej svetovni konkurenčni tekmi lahko čim bolj uspešni. Mislim, da je to tudi glavna tema in glavni poudarek današnjega pogovora.

V tem letu dni se ni zgodilo veliko. Najbrž zaradi objektivnih razlogov. Tik pred volitvami in tudi takoj po njih navadno ni kakih večjih sprememb, večjih premikov. Če so kakšne spremembe bile, so bile morda bolj, mislijo nekateri, celo v drugo smer, npr. davčni sistem, vendar je zdaj čas tudi za novo vlado in za vse tiste, ki čakajo, predvsem za gospodarstvo, da le vidimo, kaj je mogoče narediti za dosego teh ciljev. Nekateri ste v svojih prispevkih, ki ste jih poslali, precej kritični, kar zadeva podjetniško ozračje v Sloveniji, intenzivnost tehnološkega razvoja in učinkovitost naše znanosti, ki naj bi bila še naprej usmerjena v objavljanje člankov in ne v to, da bi na koncu dala rezultate v gospodarstvu, v večji produktivnosti. Nekateri seveda opozarjate, da če se bo takšno stanje nadaljevalo, nas bodo začeli prehitevati tudi tisti, ki so bili zdaj za nami, predvsem nove članice Evropske unije.

Sedanji položaj Slovenije ni slab, je dober, če ga pogledamo primerjalno. Tudi makroekonomski položaj je sorazmerno trden. Tisto, o čemer se večinoma ne strinjamo, je bolj mikropodjetniška učinkovitost, ozračje za naložbe, domače in tuje. Tudi tuje naložbe, moram poudariti, v zadnjem času stagnirajo. Najbrž je eden izmed razlogov padanja slovenske konkurenčnosti na nekaterih svetovnih lestvicah velika zaprtost oziroma vtis zunanjih ocenjevalcev, da je v Sloveniji izjemno težko vlagati in poslovati. Da je veliko ovir, tudi administrativnih, političnih, morda psiholoških, da nismo pripravljeni biti dovolj odprti, da se nismo pripravljeni spopasti s tveganjem, s konkurenco, ki nas morda na krajši rok spravi v težave, na daljši rok pa edina zagotavlja, da se bomo bolj potrudili, da bomo bolj konkurenčni in bolj uspešni. O vsem tem mislim, da je prav še enkrat resno, odprto in odkrito se pogovoriti ter nekaj prispevati k temu, da se omenjeni vtis spremeni. Da se spremeni tudi pogled oziroma odnos naših institucij, različnih subjektov, ki so v tem procesu, da se spremeni odnos naših državljanov do teh vprašanj, do podjetništva in do tega gospodarskega boja.

Mislim, da je dilema, ki se velikokrat omenja, zlasti v zadnjem času, ali socialna varnost ali neliberalno gospodarstvo, ustvarjena umetno. Nihče ne želi razgraditi slovenske socialne države. Želimo jo samo ohraniti ali celo izboljšati na dolgi rok. Za to seveda potrebujemo bolj konkurenčno gospodarstvo, drugače bo tudi socialna varnost nazadovala. Če pogledamo, kje je socialna država najbolj razvita, je to Skandinavija. To so države, ki so na svetovnih lestvicah najviše tudi po konkurenčnosti. To je tisto, kar iščemo. To moramo doseči v Sloveniji. Samo govorjenje o socialni državi nas ne bo pripeljalo nikamor. Če gospodarstvo ne bo sledilo svetovni tekmi, naša socialna država ne bo zdržala. Zgled so države, ki so objektivno na višji stopnji razvitosti kakor Slovenija. Na primer Nemčija, kjer niso sledili konkurenčnim trendom v zadnjem obdobju in morajo začeti razgrajevati socialno državo, ki so jo prej dolgo časa gradili in je bila pravzaprav eden izmed temeljev njihove države in njihovih vrednot. Mislim, da se v Sloveniji temu lahko izognemo, če se res lotimo teh vprašanj na pravi način in dosežemo, da naše zmogljivosti bolj izkoristimo, odpremo oziroma odstranimo spone in ovire, ki si jih velikokrat postavljamo tudi sami. Svetovna konkurenca je že sama po sebi hud izziv, tako da dodatne notranje ovire samo še zmanjšujejo naše možnosti.

No, naj pustim besedo vam, ki smo vas povabili zato, da boste o vsem tem kaj rekli. Naprej bi prosil za nekaj besed predsednika vlade, gospoda Janeza Janšo. Današnjo temo sem uvrstil v te pogovore o prihodnosti v dogovoru z njim. Prepričan sem in upam, da bo razprava koristila vladi, da ta dokument dokonča. In ne samo, da dokonča dokument, ker dokumentov smo imeli doslej že kar precej, ampak da začne hitro in učinkovito izvajati potrebne ukrepe. Hvala.