Vladimir Gajšek: Konkurenčnost slovenskega gospodarstva


Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, čestitam k odlično izpeljanim Četrtim pogovorom pri Vas, ki so se dotaknili konkurenčnosti spodbudno urejene konkurence doma in po svetu. Na pogovorih sem tokrat pri Vas spoznaval ocene dosežene stopnje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, javnega sektorja in celotne družbe po izpeljanih obsežnih ekonomskih, pravnih in institucionalnih reformah ter ob vstopanju v ključne mednarodne integracije, obenem tudi podjetniškopotencialne niše za slovensko gospodarstvo in slovensko družbo v prihodnosti, naposled pa še ekonomsko politiko, ki zagotavlja in bo povrhu naprej vzpodbudila konkurenčni preboj slovenskega gospodarstva. Povsem se strinjam, spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, z argumentirano preudarnimi besedami, ki ste jih ekonomsko izrekli o stalni konkurenci na pogovorih pri Vas. Dovolite, da povem tudi kritično pripombo: v poslovnem svetu je ob gospodarsko-proizvodnih in tehnoekonomskih dejavnikih v 21. stoletju svetovno in evropsko zanimivo kulturno trženje in poslovanja in prav tukaj tudi konkurenčnost kulturnih trgov: gre za področje šoubiznisa, filma in filmske produkcije (ta gre v milijone ameriških dolarjev), dramskega in glasbenega gledališča in baleta, likovnih umetnosti, s posebnim pogledom na makroekonomizacijo arhitekture in urbanizma, pa tudi kiparstva in slikarstva, za kulturno dediščino in njeno varovanje, za založništvo itd., sploh kjer se pretaka kulturnofinančni kapital v smislu odprte družbe in novih možnosti.

Menim, da se mora tudi slovenska kultura obnašati dandanes količkaj poslovno uspešno, da ne bo enega samega kakor tarnanja in "žal"-ugotovitev, da ni denarja in kakor da povsod prevladuje eno samo "slovensko" uboštvo. Vsaj primeroma poslovanje ljubljanskega Cankarjevega doma govori v prid kulturnemu t! rženju in poslovanju. Čas je že, da tudi slovensko, mednarodno priznano kakovostno gledališče v celem začne delovati količkaj poslovno-tržno in z dobički, torej znotraj same reformirane makroekonomske stabilizacije ter da v svoji mednarodnosti prispeva tudi na materialni podlagi izboljšav. Ko bi se vzpodbujalo bolj razvoj kulturnega podjetništva, bi se razvilo kakovostno menežerstvo tudi v kulturnih dejavnostih. Tukaj se odpirajo tipična kulturnogospodarska vprašanja konkurenčnosti: koliko denarja je namenjeno varstvu kulturne - in naravne - dediščine, kakšen je primeroma trajni izvoz predmetov kulturne dediščine in kakšni so muzejski, galerijski odkupi, ko posluje Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo, kako je poslovno s projektoma Cultivate - CEE in Herein, oba sta tako imenovana spremljajoča programa projektov petega okvirnega programa EU (FP5), torej v aktualnem kulturnem sodelovanju na mednarodnem podro! čju, kako je primeroma s financiranjem kulturnih projektov na! področ ju nepremičnin kulturne dediščine - 3. Javni razpis za (so)financiranje kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine SVP 2004-05 (do 25.11.2003 ali po dogovoru), kako je s financiranjem obnove kulturnih spomenikov ali s financiranjem in sofinanciranjem kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih je npr. v letu 2002 financirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo po vrsti lastništva, po znesku sredstev v SIT, po številu projektov v državnih institucijah, lokalnih skupnostih, cerkvenih ustanovah ali po pravnih osebah in fizičnih osebah (skupaj = 1.054.163.660,25sit za 203 projekte), kako poslujejo Oddelek za umetnost, Oddelek za založništvo in knjižničarstvo, Oddelek za medije in avdiovizualno kulturo, Oddelek za dediščino, Oddelek za Slovence zunaj Republike Slovenije, Oddelek za kulturno dejavnost italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti, drugih manjšinskih skupnosti in priseljencev v Republiki Slove! niji, Služba za mednarodno kulturno sodelovanje, Oddelek za regionalizacijo in stike z lokalnimi skupnostmi, Sektor za kulturno politiko, sistem in evropske zadeve… - vse pa na kulturnoministrsko suvereni ravni; vrsta konkurenčnih vprašanj in kazalcev se uvršča v pluralnost lastniških oblik enako kot v gospodarstvu. Kultura in poslovanje v kulturi bi moralo v celoti predstavljati javni sektor, ki je sposoben izvajati moderno razvojno politiko, primerno vsem evropskotržnim kriterijem. Vem, malo me je literarno ali kulturniško zaneslo, a kaj, spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, ko ne morem iz svoje kože ter se zavzemam za ekonomiko tudi na tem področju, posebej pa še za zdravo - tudi tržnokulturno - in kulturno konkurenco. In mar ne delujejo kulturne ustanove kot sistem majhnih in srednjih podjetij, ki hočejo uspeti, se prebiti naprej v visokem tehnološkem in tržno animiranem smislu? Trženje v kulturi postaja v 21.stoletju nedvomno nova, konkurenčno zdrava poslovna politika… Pred kmalušnjo vključitvijo v Evropsko unijo ste, spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, spet potrdili pomen dobrega državnika in dobrega političnega vodenja v dialogu in podpori vseh, ki hočemo slovenski državi delati. Lepo Vas pozdravljam Vladimir Gajšek, slovenski književnik, odg. in ur. Spletne postaje resnice Intely way

No documents found