Kako do uspešnejšega gospodarskega razvoja ?

(nekaj sporočil in predlogov iz projekta Trio ERE)

Kako tesneje povezati gospodarstvo z institucijami znanja, da bi zagotovili uspešnejši gospodarski razvoj, globalno usmerjeno in konkurenčno gospodarstvo, ki bo ustvarjalo produkte in storitve z višjo dodano vrednostjo in zahtevnejša delovna mesta za nove generacije zaposlenih ? Tema, ki se na političnem nivoju odpira že kot fraza stalnica in ki do sedaj ni prinesla pozitivnih sprememb. To je bila pred kratkim tudi tema razgovora najeminentnejših Slovencev pri predsedniku države. Nič novega ni bilo slišati. Gotovo je bilo izrečenih veliko pametnih misli, kar pa je bistveno premalo, saj temu ne sledi program s konkretnimi ukrepi.

O tem vprašanju pa razmišljamo tudi navadni smrtniki, zlasti tisti iz gospodarstva in živimo od tistega, kar iztržimo na trgu. V grozdu informacijskih tehnologij eAliansa, ki smo ga ustanovili pred dobrim letom dni in v katerem nas je združenih (zaenkrat) 19 podjetij in dve univerzi, smo v obdobju 2004/05 izvedli projekt (projekt je bil izveden in sofinanciran v okviru programa Project Šreparation Facility Grant Scheme – PPF II), ki smo ga imenovali Trio ERE (E- education, R-research, E- economy). Namen tega projekta je bil ugotoviti, kako tesneje povezati tehnološka podjetja s področja informacijskih tehnologij z institucijami znanja v uspešen inovacijski sistem.

Projekta smo se lotili tako, da smo anketirali podjetja in institucije, imeli z njimi vrsto razgovorov, da smo v projekt vključili tudi partnerje iz Finske in sicer pogledali, kako to delajo nekatere uspešne države. Želeli smo priti do konkretnih predlogov, kaj mora narediti država, kaj gospodarstvo in kaj institucije znanja. V mesecu aprilu smo izvedli v Celju konferenco, ki smo ji dali naslov » Z izboljšanjem sodelovanja med gospodarstvom in institucijami znanja do uspešnega razvoja regij« (šli smo po uspešni sledi finske izkušnje regionalnega razvoja).

Ker so naše ugotovitve in predlogi univerzalni in se ne tičejo samo področja IT, jih posredujemo javnosti pa tudi tistim, ki si želijo slišati čim več mnenj.

Zaključke konference Trio ERE podajamo strjeno v nekaj sklopih:

1. Odločitev za ambicioznejše cilje

Predvsem se nam zdi, da mora Slovenija sprejeti jasno odločitev, da bo razvojno usmerjena in da bo podpirala razvoj inovativnega – tehnološkega - podjetništva.

• K temu cilju bo težila na vseh ravneh in področjih: razvojno raziskovalnem, izobraževalnem, v gospodarstvu, pri ustvarjanju primernejšega podpornega okolja in oblikovanju instrumentov države za spodbujanje gospodarskega razvoja.
• Vsi ti ukrepi naj bodo usklajeni z prenovljeno Lizbonsko strategijo in Bolonjsko deklaracijo.
• Eden od prioritetnih ciljev naj bo zagotavljanje pogojev za vzpon »ustvarjalnega razreda« (za razvoj sta najpomembnejša elementa ustvarjalnost in inoviranje, ne pa dnevna politika, nevednost in moč za odločanje).
• Odločitve o teh vprašanjih imajo strateški in dolgoročni značaj in jih ne morejo sprejemati nekompetentni ljudje in biti predmet dnevne politike.

2. Spremembe na RR področju:

Slovenija ni tako bogata država, da bi si lahko privoščila razvojno raziskovalne aktivnosti na vseh področjih brez omejitev. Država si mora postaviti prioritete in na izbranih področjih skleniti člene inovacijske verige, od temeljnih raziskav do proizvodnje in nastopa na trgu. Predlagamo sledeče usmeritve in ukrepe:

• Povečanje sredstev države za RR dejavnost
• Nacionalni raziskovalni program mora imeti tudi pri temeljnih raziskavah (ko gre za tehnično in naravoslovno področje) dolgoročni cilj, da se bodo vložena sredstva (nekoč) materializirala na trgu.
  Opomba: po kriteriju sodelovanja med gospodarstvom in univerzo smo v poročilu za l. 2001 The World Competetivness Yearbook – na zadnjem 49. mestu !!.
• Postopno večanje RR sredstev v tržno usmerjene raziskave in razvoj.
• Usposobitev javnih RR institucij, da bodo sposobne biti v “službi gospodarstva” (veliko RR institucij enostavno nima tistih znanj – še manj pa izkušenj, ki jih gospodarstvo potrebuje).
• Uveljavljanje načela združevanja javnega in zasebnega interesa v RR dejavnosti (soodvisnost).
• Pri vrednotenju RR organizacij in njenih zaposlenih naj bo sodelovanje z gospodarstvom – vsaj enakovreden kriterij (zaenkrat so pomembnejši članki, ne pa realizirani projekti na trgu).
• Država naj nameni bistveno večjo podporo razvoju RR infrastrukture – posrednikov znanja (tehnološki parki, tehnološki centri, centri odličnosti, podjetniški inkubatorji, znanstveni parki….). Konkurenčna ponudba v EU je izredna in atraktivna, vsi pa se trudijo privabiti inovativne programe in ustvarjalne skupine, tako da je pričakovati dodaten odliv »možgan«
  Opomba: tudi na tem področju izrazito zaostajamo za vsemi članicami EU !
• Intenzivneje vključevati študente, diplomante, mlade raziskovalce….. v projekte podjetij (posredna pomoč države).
• Spremeniti je potrebno Pravilnik o mladih raziskovalcih tako, da se bo bistveno povečal delež mladih raziskovalcev v gospodarstvu.
• Prejemniki finančnih spodbud za aplikativne raziskave naj bodo podjetja.
• Posebno pozornost posvetiti inovativnim MSP (med temi je največ inovativnih podjetij), da bodo lahko razvila sodelovanje z institucijami znanja.
• Povezovanje z najuspešnejšimi okolji v svetu po podobnem principu, kot to delajo na primer Finci ( RR centri na izbranih strateških lokacijah v svetu za prenos znanja in nastop na najzahtevnejših trgih).

3. Spremembe na področju izobraževanja

Anketa med podjetji je pokazala, da kadri na visokošolskem študiju ne pridobijo tistih znanj, ki jih gospodarstvo potrebuje. Anketirana podjetja Istočasno predlagajo očiščenje programov z nepotrebno »navlako«. Na nek način se je potrdila usmeritev sprememb, ki jih prinaša tudi Bolonjska deklaracija. Predlogi:

• Prisluhniti gospodarstvu, njihovim ocenam o usposobljenosti diplomantov in prilagajati učne programe spreminjajočim se potrebam.
• Obvezno je sodelovanje gospodarstva pri oblikovanju kurikulumov.
• Razvijanje politehničnega načina študija (vključevanje študentov v realne probleme podjetij že v času študija).
• Izmenjava znanj in izkušenj med akademsko in podjetniško sfero kot stalna oblika sodelovanja.
• Promocija znanosti in inovativne dejavnosti med mladimi in družbi nasploh (promoviranje tehničnih in naravoslovnih poklicev, uspešnih znanstvenikov , podjetnikov….).

4. Spremembe na področju financiranja

Podatki in izkušnje kažejo, da je pomanjkanje finančnih sredstev eden ključnih problemov. Težko je pridobiti dodatna sredstva za razvoj, postopki prijav na domače in sklade EU so izredno zahtevni in birokratski, tisti, ki odločajo pa odmaknjeni od realnosti in dostikrat prav nič ne razumejo stvari, o katerih odločajo( zato delajo pogosto nepopravljivo škodo).
Predlogi:

• Postopki za pridobivanje sredstev za sofinanciranje RR projektov – zlasti iz skladov EU - naj bodo ciljani na vsebino in rezultate, ne pa na birokratske postopke in zahtevne in komplicirane prijave in poročila, katerih glavni del so prave finančno računovodske ekspertize.
• Ustanovitev sklada za prenos RR dosežkov in izumov v proizvodnjo (manjše vrednosti, enostavni postopki).
• Organiziranje borz znanja in inovacij (ponudba in povpraševanje po zgledu MIT).

5. Spremembe v organizaciji financiranja

Finci so se odločili, da vrsto funkcij države (gospodarski razvoj, visokošolsko izobraževanje, RR in podjetniška infrastruktura ) »spustijo« na regionalni nivo. Na tem nivoju imajo svoje pisarne vsa, za razvoj pomembna, ministrstva, tam so pa tudi vse druge podporne institucije države. Regijam so dodeljena tudi finančna sredstva (ki niso mala) in z njimi regije samostojno razpolagajo (v zakonih imajo napisano, da je za razvoj odgovorna lokalna skupnost, prav tako piše, da je poslanstvo regionalnih univerz in visokošolskih zavodov, da so v »službi« gospodarstva v regiji). Za to skrbijo različni organi, kot prvega pa je treba omeniti regijski strateški razvojni svet. Regija se sama odloča za prioritete in kam bo sredstva namenjala in nihče v državi se v to ne vpleta ali o tem odloča. Že nekaj let je Finska znana po tem, da je razvila gospodarsko okolje, ki je najbolj konkurenčno na svetu.

Predlagamo torej regionalni pristop:

• Regionalni razvojni programi kot vodilo regionalnega razvoja: jasni cilji, prioritete, podpora javnosti in institucij.
• Pri tem je odločilen pomen regionalnih strateških razvojnih svetov (samostojno odločanje in vodenje razvojne politike).
• Eden od ukrepov naj bo kampanja za promocijo podjetništva, znanosti in ustvarjalnosti.
• Prenos dela sredstev države na regije za samostojno razpolaganje.
• Regionalna organiziranost z vsemi ustreznimi podpornimi institucijami in finančnimi sredstvi (približati gospodarstvu vse kar potrebuje: RR infrastruktura, izobraževanje, finančni viri,….).

6. Spremembe na nivoju podjetij

Tudi v gospodarstvu je potrebno marsikaj spremeniti ! Ugotavljamo, da se je število razvojnih oddelkov v samostojni Sloveniji radikalno zmanjšalo (saj so imela RR dejavnost razvita predvsem večja podjetja, mnogih med njimi pa danes ni več), v malih podjetjih, ki predstavljajo 98 % vseh podjetij pa RR dejavnosti ni ali pa je šibka in razdrobljena. Kaj bi svetovali našim podjetjem in državi:

• Podpirati inovativne in podjetniške ideje v podjetjih po načelu razvijanja notranjega podjetništva (to pomeni predvsem drugačno kulturo vodenja: inoviranje je zaželeno, prav tako eksperimentiranje, tolerantnost do napak… ).
• Spodbujati vse oblike povezovanja v vertikalni in horizontalni smeri – razvijati novo podjetniško kulturo.
• Postavljati si višje cilje (tudi skozi strateške razvojne programe panog-tehnološke platforme).
• Internacionalizirati poslovanje (usmeritev na globalni trg kot nov izziv, ki dolgoročno omogoča preživetje in razvoj).
• Usposobitev podjetij za črpanje razvojnih spodbud EU.

Za zaključek:
položaj gospodarstva je resen, saj imajo danes zelo velike probleme dosti močnejša gospodarstva, kot je naše. Tudi časa ni veliko, saj so določene panoge pri nas pa tudi v Evropi že doživele svoj konec. Na globalnem trgu nastopajo novi uspešnejši igralci in prilagoditi se moramo novim razmerjem moči. Mislimo, da je stvar preresna in preveč usodna, da ne bi spremenili našega odnosa do razvoja.

Grozd IT eAliansa

Viktor Vaupot

Velenje, 3.6.2005

No documents found