Richard Kunčič: Nacionalna vloga znanosti


S premikom političnih in gospodarskih meja v Evropi, bo nastala popolnoma nova situacija na področju znanosti v Sloveniji. Le-tej se bo morala prilagoditi tudi slovenska organiziranost znanosti in si sočasno poiskati svojo nišo v evropskem prostoru. Spremembe se bodo sprva morale zgoditi predvsem v razmišljanju samih znanstvenikov kot tudi v strukturah institucij, kjer ti znanstveniki danes delujejo. Po eni strani bodo tisti, ki so bili v preteklosti konkurenca slovenskim znanstvenikom in raziskovalcem, postali partnerji. Po drugi strani pa bodo znanstveniki vstopali v skupne projekte, kjer se bodo na strokovni ravni sicer intenzivneje povezovali, a bodo z vidika zadovoljevanja potreb gospodarstva dejansko v vedno bolj konkurenčnem položaju. Znanstveno sodelovanje je že zdaj, v prihodnosti pa bo še toliko bolj neizbežno in nujno potrebno, ter povezano s samim napredkom družbe. Vsekakor postaja znanost v mnogih, predvsem pa v najbolj naprednih panogah, vedno bolj zahtevna in draga, kot primer vzemimo medicino, visoko tehnologijo ali genetiko, zatorej bo skupen in smiselni pristop na evropski ravni več kot potreben.

Evropa že s svojimi temeljnjimi idejami teži k skupnemu razvoju znanosti in spodbuja, da države članice, kar bo tudi Slovenija, na nacionalni ter regionalni ravni podprejo razne ustanove ter druge organizacije, ki so sposobne zbrati koristna splošna teoretična dognanja in jih nato tudi posredovati v prakso, torej gospodarstvu, medicini itd. Strateška usmeritev Slovenije v določene niše, v gospodarsko in razvojno perspektivne panoge, nujno zvišanje proračunskih sredstev za raziskave in razvoj, kot tudi namensko zbiranje finančnih sredstev in aktivna podpora strokovnjakom na zadevnih področjih so edina smiselna pot za prihodnost. To je vzročno kot tudi posledično povezano s tem, da bo Slovenija lahko le s specializacijo na posameznih področjih razvojno napredna, inovativna in kot taka tudi konkurenčna v evropskem ter svetovnem merilu. Za uspešno in dosegljivo raven konkurenčnosti je torej znanost nujna, kar pa je pogojeno s finančnimi sredstvi. Trenutno Slovenija nima zadostnih finančnih sredstev in tudi ne zadovoljive infrastrukture v smislu zadostnega števila tehnoloških parkov, da bi omogočala znanosti razvoj, ki bi lahko spodbujal in omogočal pospešeno doseganje konkurenčnosti.

Napredek Slovenije v smislu prilagajanja evropskim smernicam in strategijam, predvsem Lizbonski, na področju raziskav in razvoja je že viden, a še vedno ni zavidanja vreden in ga je potrebno pospešiti, da bo s tem posledično spodbujen tudi izredno pomemben krog od inovativnosti preko konkurenčnosti k višji gospodarski rasti. Znanost se razvija tudi z ustreznim sistemom izobraževanja, ki mora biti usklajen in povezan s samim gospodarskim razvojem, ter odziven na gospodarske potrebe. Znanosti kot taki bo na voljo vedno manj finančnih sredstev, če država ne bo storila korenitih premikov v smeri povečevanja proračunskih izdatkov namenjenih raziskavam in razvoju. Že zdaj je opazen trend, da so sredstva za projekte, ki niso namenjeni gospodarskim potrebam oz. trženju na trgu, izredno omejena, ozoroma ta sredstva dejansko prispeva predvsem poslovni sektor, medtem ko so proračunska sredstva precej nižja ali pa celo namenjena zgolj bazičnim raziskavam. Problem zgolj bazičnih raziskav je v tem, da že vnaprej zavirajo oz. zmanjšujejo aplikacijo v gospodarstvu. Pri financiranju znanosti bo gospodarstvo igralo vedno večjo vlogo, tako zaradi svojih potreb kot tudi zaradi finančne sposobnosti. Skorajšnji dostop do finančnih sredstev iz evropskih skladov in drugih podobnih iniciativ EU je sicer zelo obetaven in bo za Slovenijo vitalnega pomena, hkrati pa se moramo zavedati dejstva, da tudi dodeljevanje evropskega denarja sledi podobnemu principu, kot ga beležijo zgoraj opisani trendi, torej principu tržnega gospodarstva in zadovoljevanja predvsem gospodarskih potreb. To je tudi razlog, da morajo slovenske znanstvene ustanove in organizacije že zdaj najti profesionalen pristop, kako do finančih prilivov iz razširjenega evropskega prostora, kar naj bi stimuliralo in spodbujalo razvoj znanosti na evropski kot tudi slovenski ravni.

Richard Kunčič, SEN - Slovenian European Network, www.s-e-n.net
November 2003

No documents found