Mag. Jože Jurša

*Opomba: o nenadnih podnebnih spremembah govorim zato, ker so se zgodile (in se bodo) v nekaj letih nasproti tisočletjem, prav tako pa tudi generacijsko gledano ljudje živijo na nekem območju in je treba stoletja, da se preselijo drugam. Podobno je z zmožnostmi človekovih mutacij, saj se npr. človek v nekaj generacijah ne more prilagoditi tako, da bi npr. vsakodnevno za dalj časa normalno prenašal visoke temperaturne ekstreme.

1. UVODNE MISLI
Povečani izpusti toplogrednih plinov, nenadne podnebne spremembe in njihove konkretne pojavne oblike v Sloveniji v zadnjih parih letih, Kyotski protokol, povečane suše, neurja, plazovi in podobne teme so v Sloveniji zaradi relativno majhne prizadetosti glede na nekatera območja v Evropi in svetu mogoče preveč neopazno zaobšle državo ter strokovno in splošno javnost.

Izjeme v pozitivnem smislu, ki so poskušale opozoriti na resnost stanja (in stopnjevanje le-tega v prihodnosti), so deli posamičnih vladnih resorjev, posamični strokovnjaki ter konkretne skupine, ki so jih posledice nenadnih podnebnih sprememb dejansko prizadele. Tu mislim zlasti na dejstvo, da so se nenadne podnebne spremembe obravnavale preozko in predvsem kot problem kmetijstva.

Pozitivno vlogo so v tem pogledu odigrali mediji, ki so aktualno in z različnih vidikov seznanjali javnost o obstoječem stanju tako doma kot v svetu ter o možnih grožnjah v prihodnosti.

Morda je čas sedaj ugoden, da se stanja resneje zavemo, izvedemo potrebne analize vključno s prognozami in možnimi scenariji za Slovenijo ter postavimo ustrezne strategije, ki bodo vključevale tudi ustrezen management na nivoju države, ki ga bo potrebno vzpostaviti, da bi strategije uresničevali in bi grožnje in tveganja s področja nenadnih podnebnih sprememb (skoraj) obvladali in jih morda celo delno spremenili v priložnosti in koristi.

Pri tem zlasti poudarjam, da se teme povezanosti nacionalne varnosti in nenadnih podnebnih sprememb lotevam s preprostega izhodišča, da se izpust toplogrednih plinov na svetovnem nivoju stopnjuje (na vidiku tudi ni resnih politik, ki bi ta proces ustavile) in je torej predvidevati, da bosta intenzivnost in dinamika nenadnih podnebnih sprememb povečani, to pa hkrati pomeni, da bodo posledice nenadnih podnebnih sprememb tako na nacionalno varnost posamičnih držav kot sveta vse večje, vse do trenutka, ko bodo postale svetovna grožnja številka ena.

2. POJMOVANJE (NACIONALNE) VARNOSTI
Človekove pravice , svoboščine in skrb za vse vidike blagostanja in civilizacijskih ter kulturnih dosežkov so opredeljeni v Ustavi Republike Slovenije. Izhajajoč tudi iz temeljnih ustavnih pravic sta blagostanje in kulturni dosežki na eni strani ter nacionalna varnost na drugi, komplementarna in v končni posledici nedeljiva pojma ter jih država oziroma družba (svetovna skupnost) lahko zagotavljajo le skupaj.

Da bi ponazorili dejanski obseg, strukturo in pomen nacionalne varnosti, bomo navedli nekatera teoretična izhodišča posamičnih elementov nacionalne varnosti (vir: FDV, obramboslovni raziskovalni center: Raziskovalna naloga: »Hierarhija dokumentov na področju nacionalne varnost v Republiki Sloveniji«, Ljubljana, 1999):

Pojem varnosti
V najširšem smislu lahko varnost opredelimo kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizičen, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika ter družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave. Pri varnosti ne gre zgolj za odsotnost virov ogrožanja, kar se običajno označuje kot negativno pojmovanje varnosti, ampak predvsem za zavestno prizadevanje (dejavnost) po vzpostavitvi omenjenega uravnoteženega stanja.
V sodobnih razmerah pomeni varnostna dejavnost odzivanje različnih subjektov (države, družbenih skupin in posameznikov) na stanja in procese v naravi, družbi ter v odnosih med družbami, za katere sklepajo, da so nevarni, v smislu vnaprejšnjega pripravljanja na zaščito, obrambo družbe pred ogrožajočimi procesi in pojavi ter za odpravljanje posledic njihovega delovanja.

Cilj varnostne dejavnosti
Cilj varnostne dejavnosti je ohranjanje vrednot družbe pred zunanjim in notranjim ogrožanjem, ohranitev miru in svobode ljudi ter zagotovitev nemotenega obstoja in razvoja družbe. Tovrstno dejavnost v največji meri načrtuje in izvaja državni aparat prek varnostne politike.

Varnostna politika
Varnostno politiko lahko v širšem smislu opredelimo kot dejavnost vnaprejšnjega pripravljanja na vire ogrožanja v naravi, družbi in v odnosih med družbami, v ožjem smislu pa kot skupek vseh ukrepov, dejavnosti in ravnanj državnega aparata, ki so namenjeni vzpostavitvi in delovanju nacionalno-varnostnega sistema.

Nacionalna varnost
Pri nacionalni varnosti gre za prizadevanje (dejavnost) države, da zagotovi vsem članom družbe varnost pred ogrožanjem od zunaj in znotraj družbe. Na današnji stopnji družbenega razvoja je nacionalna varnost politična in osebna dobrina, ki se v razvitih industrijskih državah uresničuje kot temeljna človekova pravica (individualna in kolektivna). Za zagotavljanje te pravice skrbi državni aparat, in sicer ne samo s sprejemanjem ustrezne zakonodaje, ampak tudi z angažiranjem celotne nacionalno-varnostne strukture. Le-ta izraža sposobnost države, da zavaruje družbene vrednote pred zunanjim in notranjim ogrožanjem in zagotovi okoliščine za družbeno-gospodarski razvoj ter socialno, zdravstveno, ekološko idr. blagostanje svojih državljanov.

3. NENADNE PODNEBNE SPREMEMBE KOT GROŽNJA NACIONALNE VARNOSTI
Globalni nivo
Če poskušamo prenesti in povezati posledice nenadnih podnebnih sprememb s pojmi nacionalne varnosti, je ugotoviti, da v celoti ustrezajo in pri posledicah nenadnih podnebnih sprememb lahko govorimo o dejanski grožnji nacionalne varnosti, tudi Republike Slovenije. Če pa govorimo o časovnih dimenzijah in dinamičnosti pojava, vključno z možnimi posledicami, ki se bodo zelo verjetno stopnjevale, je treba grožnjo jemati z vso odgovornostjo in predvideti ustrezne strategije in politike za njihovo uresničevanje. Pri tem morda ni potrebno z vso resnostjo jemati Pentagonovega poročila (Peter Schwartz, Doug Randall: An Abrupt Climate Change Scenario and Its Implications for United States National Security, October 2003), toda ravno to je jasno sporočilo, da v svetu in zlasti v razvitih državah posledice nenadnih podnebnih sprememb povezujejo zlasti z nacionalno varnostjo, ki ima kot grožnja posledice za skoraj vsa področja sodobnih družb in je zato treba s temi posledicami tako tudi upravljati. Po tem poročilu bodo glavne skupine posledic na strateški-svetovni ravni: nenadno zmanjšanje kmetijske proizvodnje in motena oskrba s hrano, otežena oskrba s pitno vodo, motena oskrba z energijo, motena oskrba z rudninami zaradi ledu in neurij.

Globalno bodo glavne skupine posledic nenadnih podnebnih sprememb na nacionalno varnost po tem scenariju: gospodarske težave (regijsko in po panogah), nasilje, težave z varovanjem mej, in v končni fazi konflikti in vojne.

Pri tem dodajam, da če bi nenadne podnebne spremembe potekale po tem scenariju, nobena regija ali država ne bi bila izvzeta: prve so tiste, od koder bi prebivalstvo bežalo, druga skupina so prehodne države, preko katerih bi množice bežale v » deželo preživetja«, tretje so tiste države, katere bi bile cilj migracij.

Nacionalno-regijski nivo
Pri metodologiji določanja groženj nacionalni varnosti veljata dva temeljna kriterija: prvi je »velikost, resnost, negativni vplivi« grožnje, drugi pa verjetnost, da bo do »uresničitve« grožnje dejansko prišlo.

Če smo pri prejšnjem, globalnem nivoju (glede na Pentagonove scenarije) lahko špekulirali, pa si na slovenskem nivoju (kot del evropskega prostora) glede na drug kriterij verjetnosti pojavnosti posledic nenadnih podnebnih sprememb kot grožnje nacionalne varnosti Sloveniji, tega ne moremo več privoščiti.
Konkretne negativne posledice že doseženih nenadnih podnebnih sprememb so dejanske in se trenutno v Sloveniji pojavljajo predvsem kot: povečano število neurij in njihova intenzivnost, daljša - pogostejša sušna obdobja, povečano število in intenzivnost poplav, povečano število zelo vročih dni v posamičnih poletjih, krajše - milejše zime.

Navedene, že dosežene podnebne spremembe v Sloveniji kot konkretne grožnje nacionalni varnosti so zlasti: zmanjšana kmetijska proizvodnja v določenih območjih, povečana škoda na stanovanjskem fondu, gospodarskih objektih in infrastrukturi kot posledica neurij, motena oskrba s pitno vodo na določenih območjih, povečano število in intenzivnost plazov, povečana pojavnost in škode zaradi lubadarja in drugo.

Druga skupina posrednih posledic podnebnih sprememb, ki pa se prav tako uvrščajo v grožnje nacionalne varnosti, pa so zlasti: finančni izdatki za naravne nesreče ter odpravo posledic po suši in neurjih, finančni izdatki za odpravo posledic na objektih in infrastrukturi, gospodarska škoda, povečana poraba električne energije in nevarnost kolapsa elektroenergetskega sistema, slabši gospodarski rezultati v nekaterih panogah, kot je npr. turizem in drugo.

Ne glede na nacionalni ali globalni nivo posledic nenadnih podnebnih sprememb na nacionalno varnost je treba pri tej novi grožnji upoštevati še tri nove vidike.

Prvi je ta, da so (bodo) podnebne spremembe najobsežnejša in najkompleksnejša grožnja, ter da se bo ob nadaljevanju trenda izpustov toplogrednih plinov stopnjevala stopnja ogrožanja.

Zlasti pa se zdi vsaj za sedaj nevaren pojav t.i. »kumulativne krize«, ki pomeni, da se krizno stanje počasno in neopazno zaradi neukrepanja na globalnem nivoju stopnjuje in približuje do točke, ko bi bilo potrebno ukrepati, pa se ne bo moglo, ker se prej ni pravočasno pristopilo k aktivnostim, ki bi sprotno razreševale krizno stanje.

Tretji, ključen element pa je, da so zaradi kompleksnosti ter dinamike, vzrokov in posledic nenadnih podnebnih sprememb izredno omejene možnosti upravljanja posledic nenadnih podnebnih sprememb s prostorskega in časovnega vidika.

4. UPRAVLJANJE POSLEDIC NENADNIH PODNEBNIH SPREMEMB Z VIDIKA NACIONALNE VARNOSTI
Nacionalnovarnostni sistem zagotavlja nacionalno varnost preko ustave, nacionalnovarnostnih dokumentov ter zakonov in podzakonskih aktov, pri čemer so jasno opredeljene naloge državnega zbora, vlade s svetom za nacionalno varnost, resornih ministrstev, gospodarskih družb pa vse do organizacij civilne družbe in državljanov Republike Slovenije.

Temeljni dokument, ki določa nacionalno varnost, je Resolucija o strategiji nacionalne varnosti. V resoluciji so določeni: grožnje nacionalne varnosti, interesi Slovenije pri zagotavljanju nacionalne varnosti (glede na zunanje in notranje grožnje), cilji, politike za uresničitev ciljev, ter na koncu je določen sistem nacionalne varnosti.

Če torej izhajamo iz sodobnega pojmovanja varnosti in ga povežemo s posledicami nenadnih podnebnih sprememb (že prisotnih in možnih in zelo verjetnih povečanih v prihodnosti), ugotavljam in predlagam:

4.1. Obstoječe politike in obstoječe upravljanje Slovenije z vidika obstoječih posledic nenadnih podnebnih sprememb, še zlasti pa z vidika intenzivnosti in dinamike v prihodnosti, ne zadoščajo ter je računati na številne negativne posledice, ki bi se jih dalo z izboljšanim upravljanjem preprečiti.

4.2. V obnovljeno Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti se naj vnesejo posledice nenadnih podnebnih sprememb kot grožnja nacionalni varnosti Slovenije. Na osnovi te odločitve se v resoluciji naj po predvidenih postopkih določijo cilji in politike za dosego teh ciljev v odnosu na grožnjo.

4.3. Na osnovi in v skladu z novo resolucijo se naj dopolnijo obstoječi sektorski strateški dokumenti, ki bodo upoštevali določbe resolucije kot temeljnega dokumenta nacionalne varnosti.

4.4. Na nivoju države predlagam v okviru vlade stalno medsektorsko delovno telo, ki bo z vseh potrebnih vidikov spremljalo informacije, izvajalo analize (vključno s scenariji in modeli), predlagalo ukrepe vladi ter izvajalo analizo izvajanih ukrepov.

4.5. Na nivoju države se naj kot naloga predlaganega stalnega telesa opredeli tudi stalno informiranje državljanov in organizacij glede stanja in politik z vidika podnebnih sprememb, s ciljem; 1) da so državljani v potrebnem obsegu seznanjeni z podnebnimi spremembami (pri čemer se hkrati preprečuje nepotrebna zaskrbljenost); 2) da se spreminja kultura državljanov glede porabe virov in varstva okolja; 3) da so državljani pravilno in v potrebnem obsegu informirani o morebitnih ukrepih na področju upravljanja posledic nenadnih podnebnih sprememb; 4) in da se gospodarskim družbam in vsem zainteresiranim subjektom sprotno zagotavljajo najnovejše informacije glede podnebnih sprememb za gospodarske in druge interese.

5. NEKATERI DRUGI PREDLOGI ODGOVORA SLOVENIJE NA NENADNE PODNEBNE SPREMEMBE
Vsaka grožnja se hkrati kaže kot priložnost, in če govorimo o gospodarskih vidikih podnebnih sprememb in njihovih posledic, je ugotoviti, da so nove tehnologije že rojene in smo na začetku S krivulj, ki jih je potrebno »zajahati«. Konkretno gre za uporabo obnovljivih virov energije, ki so kot del gospodarske in okoljske politike premalo prisotni in glede na slovenske potenciale predvsem premalo ambiciozni, zlasti na področju biomase, kjer bi glede na slovenske kapacitete lesne mase lahko dosegali najvišje deleže pri porabi le-teh v Evropi.

Od ostalih tehnologij sta verjetno najperspektivnejši tehnologiji gorivnih celic in fotofoltaike, pri obeh gre predvsem za vprašanje ekonomije obsega (pri čemer zlasti pri fotovoltaiki cene produktov stalno padajo, proizvodne kapacitete pa so zavzete sprotno in v naprej).
Pri omenjenih dveh tehnologijah je jasno, da jih Slovenija ne more ustvarjati, aktualni in perspektivni bi pa verjetno bili naslednji pristopi:

• Pospešena uporaba obstoječih proizvodov in storitev, ki so na voljo na svetovnem tržišču za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji
• Inovativna uporaba obstoječih tehnologij na novih proizvodih in storitvah za svetovno tržišče
• Soustvarjanje obeh tehnologij po posamičnih tržnih nišah, kjer obstajajo realne možnosti za uspeh ob povezovanju slovenske znanosti in gospodarstva.

6. ZAKLJUČNA MISEL
Nenadne podnebne spremembe za Slovenijo, tako z globalnega vidika v prihodnosti (za sedaj posredno), kot iz nacionalnega vidika predstavljajo konkretno grožnjo nacionalni varnosti, ki pa zaenkrat ne zahtevajo ukrepanja državnega aparata in nacionalnovarnostne strukture.

Osnovni teoretični in empirični podatki glede vzrokov in posledic nenadnih podnebnih sprememb vključno z (verjetnimi) scenariji za bodočnost so že pridobljeni.

Vendar so za sedaj posledice (skoraj) obvladljive, ključno vprašanje in strateška odločitev pred nami je pravočasno in pravilno postaviti cilje, politike in sistem, ki bo za bodočnost predstavljal zadosten temelj zagotavljanja nacionalne varnosti Slovenije v takrat danih globalnih okoliščinah.

Verjamem, da bo moj današnji prispevek skupaj s prispevki drugih udeležencev doprinesel k nadaljnjemu razvoju področja.

Ljubljana, 18.11.2005

Mag. Jože Jurša

No documents found