arhivska stran
teme

Datum: 05/25/2005

(Dr. Japec Jakopin, Seaway)

1. Kaj hočemo:
Za naše otroke: s premišljenimi srednjeročnimi spremembami ustvariti pogoje, da bodo lahko imeli v Sloveniji delovna mesta – ne glede na to, kako ambiciozni ali vrhunski bodo. Slovenija mora postati okolje, kamor bodo na moč želeli priti (na delo, ne na počitnice) tudi iz drugih dežel . Tako bodo tudi naši otroci ostali doma – in talenti , naši in privabljeni tuji, bodo svojo kreativnost in delo vgradili v Slovenijo
Za aktivni del prebivalstva: enake razmere za delo in razvoj osebnosti, talenta in ciljev , kot bi jih imeli kjerkoli drugje . Glede na tradicionalni lokalpatriotizem našega življa je že to zadosten razlog, da bodo vsi ostali doma.
Za upokojence: dostojno raven (socialno, zdravstveno,....) življenja in možnost, da svojo modrost, izkušnje in pripravljenost za delo (še vedno) dajejo družbi, če to hočejo...
Za vse nas: socialo, kulturo in veselje do življenja in dela, primerne razviti , napredni, socialni in ZANIMIVI evropski državi

2. Zato potrebujemo:
Socialno državo – recimo socializem skandinavskega tipa
Taka razvita sociala zahteva bogato ekonomijo
Bogata ekonomija temelji na uspešnih(=bogatih) podjetjih
Uspešna podjetja temeljijo na uspešnih podjetnikih (kajti podjetja so ljudje!)

3. Kje so možnosti Slovenije:
Visoka tehnologija, visok delež vgrajenega znanja in visoka dodana vrednost
A. imamo številne zametke in tradicijo tovrstnih podjetij
B. za ceneno izdelavo smo predragi
Posredništvo med V in Z, med Evropo in Balkanom
A. Imamo izjemno sposobnost, da uspešno komuniciramo s povsem različnimi kulturami in narodi, z Rusi in Amerikanci, z Nemci in s Srbi...Nikomur nismo trn v očesu, in premajhni, da bi nas kdo čutil na svojem kurjem očesu..
B. Naša majhnost, prilagodljivost in okretnost so edinstvene specifične prednosti, ki jih moramo izkoristiti
C. Vzor je lahko Belgija, ki je z lastnostmi, podobnimi nam, prva posrednica med ZDA in Evropo, in tudi med Evropo samo
Turizem
A. Edinstvena vsebina in lega

4. Kako to doseči:
Odkriti moramo naše vrhunske podjetniške talente in jih vzpodbuditi, tiste, ki so odšli, privabiti nazaj.
Davčna zakonodaja: uvesti je treba enotno stopnjo, jo nedvoumno definirati in jo močno poenostaviti. Trenutno je prav davčni režim (v vseh bistvenih elementih) tisti , ki ne samo preprečuje razvoj, ampak ugonablja najbolj vitalne dele naše ekonomije . Čakanje brez reakcije je enako , kot bi križem rok opazovali divjanje požara.
Zagotoviti enake pogoje, kot bi jih imeli v najbolj stimulativnem okolju drugje po Evropi! Poenostavitev postopkov, administriranja. Država in njene inštitucije naj POMAGAJO podjetjem, ne pa jih zatirati : zdaj pljuvajo v lastno skledo.
Sprostimo infrastrukture, zemljišča, prostore in opremo, da bodo dostopna razvijajočim se podjetjem po enakih cenah kot drugje.
Ne samo tolerirati, ampak VZPODBUJATI moramo delo uspešnih podjetnikov – in podjetnike osebno. Razvijmo ekonomsko elito, kajti brez nje ne moremo imeti močne ekonomije – čeprav smo dolgo morali govoriti, misliti in pisati , da je podjetnik-privatnik zvrst malopridneža . Država mora (do)povedati medijem, da naj obrnejo ploščo – enako, kot jim je 60 let dopovedovala, da je privatnik škodljivec, in državna podjetja edina sprejemljiva oblika ekonomije.
Ne govoriti, da ne moremo, ampak da LAHKO . Uporabljajmo pozitivne, ne pa negativne zglede . Dvignimo samozavest in nacionalni pogum, vzemimo besedo negativistom in jamračem

5. Predlog : blagovna znamka Made in Slovenia
A. Izhodišča:
a. Slovenija lahko enakopravno sodeluje v evropski družini narodov le tako, da poišče in prepozna svoje talente in področja, kjer smo boljši od ostalih ali pa vsaj sposobni enakovrednega tekmovanja na najvišjem nivoju
b. Eden največjih trenutnih težav naše države je nizka prepoznavnost in nizek ugled (image) države na svetovnem prizorišču . Zaradi tega so vsi slovenski izdelki in usluge podvrednoteni. Posebej onemogoča ta položaj prodajo slovenskih izdelkov najvišje kakovosti in cenovnega razreda.
c. Naša država in njena predhodnica sta v zadnjih šestdesetih letih s svojim delovanjem zakrivili obstoječe stanje – v nobenem primeru ne moremo tega pripisati odsotnosti talentov in znanja med Slovenci ali nesposobnosti, da bi izdelali vrhunske izdelke . Talenti so bili ali zatrti ali pa so svojo kreativnost oddali drugim narodom, država pa je posvečala pozornost in resurse razvajenim velikanom, zelo omejeno sposobnim tekmovanja na vrhunski globalni ravni
d. Država bi morala aktivno podpreti ali vsaj pozdraviti projekte, ki bi povečali prepoznavnost in ugled naše države in njenega prispevka mednarodni skupnosti
e. S temi projekti bi tudi dosegli pomemben stranski učinek : vrnili bi samozavest in zaupanje v lastne moči vsem Slovencem - prav malodušnost in lastno podcenjevanje (ki ga je sistematično privzgajala država) je pomemben krivec za zgoraj opisane pojave.
f. Ugotovimo tudi lahko, da je v Sloveniji veliko visokih tehnologij, znanja in mednarodnih izkušenj, vendar so to izolirani otoki, ki niso povezani in zato ne morejo doseči večjih dimenzij z ekonomskega stališča. Temu je v prvi meri tudi kriva država, saj se vsi nadarjeni in res konkurenčni akterji, ki so skoraj v pravilu majhni, skrivajo. Le s tako low-profile držo lahko preživijo, saj je vsaka izpostavljenost tega »privatnega« sektorja življenjsko nevarna.

B. Ceno slovenskih izdelkov in storitev lahko dvignemo na dva načina:
z zmanjševanjem izdelavnih stroškov (cenejši nakup materiala, dvig produktivnosti, tehnologij, opreme...). Ta pot je dolga in trda, in nam lahko srednjeročno prinese kakšnih 10%....
z dvigom ugleda blagovne znamke Made in Slovenia. Z dobro načrtovano in izpeljano marketinško akcijo lahko relativno hitro in poceni dosežemo dosti večje učinke kot prvem načinu

C. Zasnujmo in vdihnimo življenje projektu, ki bi nosil naslov MADE IN SLOVENIA in bi bil namenjen promociji Slovenije kot dežele, ki je sposobna najvišjih dosežkov , in ki bi bil primarno usmerjen v višjo prepoznavnost in visok profil naše države na svetovnih trgih.
1. Princip bi bil pri vseh delih projekta (podprojektih) enak
a. Identificirati vrhunske talente, znanje in izkušnje na nekem področju, ki so že dokazali mednarodno konkurenčnost
b. Zasnovati projekt, ki bi te elemente inovativno povezal s povsem orisanim ciljem in s časovno komponento od nekaj mesecev do nekaj let
2. Rdeča nit bi bila promocija blagovne znamke MADE IN SLOVENIA, ki bi skozi različne projekte zvečala vrednost vseh slovenskih izdelkov in uslug, ki jih ponujamo svetovnim trgom.
3. Projekt bi bil tudi edinstvena platforma za sodelovanje in povezovanje naših vrhunskih znanj in tehnologij, in ustvarjanje novih...
4. Gonilna sila bi morala biti država, ki bi vodila ta projekt oziroma sklop projektov in ga ustrezno promovirala. Financirala bi funkcioniranje krovne organizacije in logistike. Denar za izvedbo posameznih podprojektov bi prispevala slovenska podjetja, ki bi v akciji videli promocijo svojih izdelkov ali uslug na zunanjih ali notranjih trgih.
5. Prepoznajmo , negujmo, razvijajmo in spoštujmo naše (žive) talente. Samo ti junaki našega časa nam lahko pomagajo, da postanemo velik (in morda celo spoštovan) narod....

___________________________

Pod črto: na žalost ne morem mimo osebne, potrte note...

Pred petnajstimi leti smo z neizmernim navdušenjem pozdravili obete, da bomo lahko delali doma.
Imeli bomo demokracijo, tržno gospodarstvo in enake pogoje za delo kot v katerikoli drugi evropski državi... In pri tem zvečer lahko stopili na sprehod po Ljubljani, za konec tedna skočili na Triglav ali na jadranje v Portorož ... delali in živeli, z družino vred, v Sloveniji : skratka, obljubljena dežela.

Danes vem, da smo bili zavedeni – morda tudi zato, ker tistemu, kar bi radi slišali, najlažje verjamemo.

V osemdesetih letih smo se bojevali za znanje, v devetdesetih za sredstva in pogoje za delo. In zdaj smo spoznali, da delamo v okolju, kjer nam vse to nič ne pomaga : pluli smo proti obljubljeni deželi, ki se je razblinila v privid.

Zdaj je prepozno. Ustvarjalna moč in čas, oba nam na razpolago v izjemno omejeni količini in samo za nekaj trenutkov, sta nepovratno porabljena.

Kje drugje bi ustvarili več, in segli višje...





No documents found