Dr. Anton Jurgetz: Zadostujejo doseženi rezultati v razvoju znanosti in gospodarstva za "Prihodnost Slovenije"?


Kot slovenski rojak, ki živi že več kot 38 let v tujini, spremljam z velikim interesom vse spremembe, ki se dosegajo v Sloveniji - saj je to moja rojstna domovina. Ni pa lahko (dobiti) najti dovolj člankov v tujih časopisih, ki se bavijo o temah te nove članice Evropske unije. Zato si poskušam pridobiti slovenske časopise in na ta način izvedeti kaj se dogaja doma.

Zastopam mnenje, da je Slovenija dosegla velik napredek v spreminjanju gospodarskega sistema. Slovenija je dosegla v relativno kratkem času v primerjavi drugih devetih kandidatk za vstop v EU zelo dobre rezultate. To je ena pozitivna ocena. Če pa se pogleda kako daleč oziroma kje je Slovenija pozicionirana v primerjavi tem kot npr. "znanost" in "gospodarstvo", če smem biti konstruktivno kritičen, potem pa moram reči, da je še zelo mnogo nalog in odprtih vprašanj, ki se morajo rešiti. Eno od velikih vprašanj, ki me spremljajo je "kaj je vzrok, da se Slovenija tako rada primerja z ZDA v določenih indikatorjih. Zakaj se ne primerja z državami, ki se nahajajo v Evropi, ki so po velikosti in gospodarski moči bolj primerljive s Slovenijo kot ZDA. " Tukaj mislim na sosednjo državo Avstrijo, Luxemburg. Holandijo, Dansko, Finsko. Slovenijo primerjati z ZDA, ki ima čisto drugačno politično in gospodarsko, kakor tudi šolsko strukturo, kot vse dežele v Evropi, v katero spada geografsko tudi Slovenija, je iz mojega vidika ena od napak in napačno vložena energija, ki je potrebna za reševanje velike naloge kot je "pripeljati pomembnost znanstveništva in gospodarstva" na najmanj isti nivo kot je v drugih evropskih deželah. Poleg tega, da je zelo važno orientirati se po najboljšem oziroma uspešnejšem, je potrebno rešiti vprašanje, kakšno šanso ima "strategija oziroma zakonodaja v Evropi in tukaj v Sloveniji". Za izboljšanje svoje pozicije je potrebno tudi vedeti, kaj so "moje" prednosti in kaj neprednosti. Trdim, da ima Slovenija kar precej prednosti in to ne samo v geografski poziciji oziroma velikosti, temveč tudi na osnovi velikosti, v fleksibilnosti, reakcijskem času, želji ljudi participirati v procesih izboljševanja rezultatov. Tukaj si dovolim postaviti vprašanje, zakaj so dežele kot npr. Švica in Luxemburg uspešnejše kot Slovenija? Odgovor ne more biti samo z zgodovino teh dežel razložen. Tukaj se lahko najdejo gospodarsko politični okvirni pogoji, ki omogočajo oziroma podpirajo razvoj gospodarstva. Tukaj stojijo komune oziroma pokrajine v konkurenci pridobiti investicije gospodarstva na njihovem področju. Tukaj je vpliv političnih sil pri razvoju sam od sebe omejen. Politični vpliv se omeji na ustvarjanje zakonskega prostora, v katerem se gospodarstvo uspešno razvija. Tukaj velja pregovor "manj je včasih več". V tem primeru želim postaviti nekaj vprašanj in poizkusiti tudi najti odgovore. V tem se mora razrešiti vprašanje kako velik ali mali mora biti vpliv (politike) države v razvoj gospodarstva? Jaz mislim tako "velik in mali", da dobi gospodarstvo zakonske prostore, v katerih se lahko premika v svoji odgovornosti. Kako velika mora biti samoodgovornost managementa na znanstvenem in gospodarskem področju? Kaj je potrebno in kdo je adresa rešitve (rešiti) vprašanja zvišati "atraktivnost" univerz posebno vprašanju, zakaj danes proporcialno več mladih študira v ekonomiji, pravu, sociologiji; manj pa inženerstvo, in kje so potrebna delovna mesta za absolvente neinženjerske izobrazbe? Na drugi strani pa je veliko vprašanje s kakšnimi "znanstvenimi" recorcami se naj razvija uspešno gospodarstvo, ki bi naj proizvajalo konkurenčne produkte. Mislim, da se tukaj pojavi osnovno vprašanje atraktivnosti bodočih delovnih mest za mlado generacijo. Rešitev tega problema vidim v eni "novi qualiteti" sodelovanja države (političnih sil), gospodarstva in managementa Univerz. Potrebni so regulativi oziroma indikatorji, ki omogočijo izobraževanje bodočih strokovnjakov, ki jih potrebuje gospodarstvo in družba. Tukaj ima gospodarstvo nalogo narediti študijo kakšno količina strokovnjakov bo potrebna v sledečih petih letih. V tem kontekstu mora biti tudi rešeno vprašanje kakšni naj bi bili regulativi, kot merilo za ocenjevanje uspeha oziroma rezultatov, ki zadovoljuje svoji oceni, ali velja rezultat, če je ta bil ocenjen preko zunanjega vidika. Poudarek gospodarskega in znanstvenega sodelovanja Slovenije mora biti v internacionalnem prostoru pojačana. Na ta način se lahko dosežejo objektivna merila in inovativni impulzi za izboljšanje svojega stališča. Na vprašanje ali so študijski programi in management metode v internacionalni primerjavi še dovolj uspešni, se mora odgovoriti - ne! Študijski časi so predolgi in vsebinsko nepočiščeni. Tu je potrebno hitro ukrepanje s pomočjo izkušenj izven Slovenije. Tudi Management in organizacijske methode potrebujejo modernizacije. Za uvod in povezava znanja Univerz in institutov z industrijo potrebuje tako imenovano "netzwerk" organisatijo, kar pomeni eno drugo kvaliteto sodelovanja med univerzami, instituti in industrijo. Rezultati znanstvenih del morajo biti tudi za industrijo interesantni.

V gospodarske panoge se ne smejo šteti samo industrijski procesi, temveč tudi gospodarski razvoj turizma. Slovenija ima velika naravna bogastva, ki pa ne smejo biti omejene samo na en del države. En tujec pozna največ samo gorenjski in primorski del Slovenije, to pomeni Bled, Kranjsko goro, Planico in Portorož, ne pozna pa naravnih lepot vzhodnega dela Slovenije. Seveda so tukaj potrebna investicijska sredstva v infrastrukturo in tako ljudem omogočiti pogoje za razvoj "lahkega turizma". Slovenija je relativno mala dežela, ima pa še relativno veliko pokrajin, v katerih prebivalci še nimajo urejenih cestišč i.t.n. Tukaj mislim posebno na kraje v Halozah. Druge dežele (države) izkoriščajo naravne lepote uspešnejše v interesu gospodarskega razvoja in ekologije. Kot nevarni razvoj opazujem koncentracijo investicij velikih prodajalnic, ki potrebujejo kupce s kupno močjo, ki pa nastane normalno v tako imenovanem proizvodnem procesu. Tukaj se ne sme spregledati ekonomsko ravnotežje, ki je za uspešni razvoj ekonomije in tehnologije v vsaki državi zelo pomembno.

Ključno želim postaviti tudi vprašanje, koliko je država - državni organi - pripravljena analizirati samo približno svoje stroške in "optimirati" svoje strukture in s tem izboljšati pogoje za odločevanje. Glede na to, da se približuje čas vstopa Slovenije v EU je po mojem mnenju ključno vprašanje kako zmanjšati stroške slovenske države s ciljem zagotavljanja pogojev za višjo stopnjo konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Z mojim prispevkom sem želel opisati par primerov, ki jih opazujem iz določene razdalje z respektom na dosežene rezultate. Želim si pa tudi, da se rešujejo odprta vprašanja in naloge bolj pragmatično in v odgovornosti sposobnih ljudi s ciljem da se v sledečih treh letih naredi najmanj tako velik korak kot je bil dosežen z ustanovitvijo mlade države Slovenije. Želim forumu "Prihodnost Slovenije" uspešno delo in uspešen prispevek za izboljšanje današnjega statusa.

Dr. Anton Jurgec (Jurgetz)

"Senior Executiv Manager" laboratorijskih služb v BMW-konzern-u (do sept. 2003)

Königsbergerstr. 48, D-84130 Dingolfing, Nemčija
Na koncu mojega prispevka se želim opravičiti, če mi ni uspelo česa izraziti v lepši slovenščini.

No documents found