Podjetništvo je pojem, ki se zadnje čase (še zlasti intenzivneje v predvolilnih kampanjah posameznih političnih strank pred zadnjimi državnozborskimi volitvami) v povezavi z konkurenčnostjo slovenskega gospodarstva intenzivneje pojavlja v slovenski javnosti.

Kar bi moralo biti pravzaprav razveseljujoče.
Vendar pa se je istočasno težko izogniti vtisu, da gre bolj ali manj za na hitro osvojeno pojmovno modno muho.
O problemih podjetništva, izzivih in priložnostih na podjetniškem področju za Slovenijo, pomenu podjetništva za regionalni razvoj, pomenu podjetništva za rast nacionalne ekonomije, vpliva podjetništva na zaposlovanje, pomenu podjetništva pri mednarodni konkurenčnosti gospodarstva, itd…, pa neutrudno že nekaj let diskutira zgolj peščica profesorjev podjetništva približno treh visokih šol in občasno kakšen podjetnik.
Politika se tem diskusijam praviloma izogiba.
Priložnostna deklarativna podpora podjetništvu s strani politike se v zadnjem desetletju namreč še ni odrazila v opaznejših ukrepih, kar dokazujejo praktično vse domače in mednarodne študije s tega področja (npr. GEM).
Razlog, da je to tako, se vsaj deloma skriva v nerazumevanju tematike.
Podjetništvo se namreč še vedno v veliki meri enači z obrtništvom, z razliko, da ni več omejitve glede števila zaposlenih delavcev, kot je to veljalo v SFRJ. Zato občasno kakšen podjetnik s sicer resnično prevladujočo obrtniško identiteto tudi preraste tovarnarja (veliko podjetje).
V percepciji okolja in zlasti politike, kot pomembnega oblikovalca za podjetništvo pomembnega okolja, pa ostaja podjetnik nekakšen obrtnik. Le da se mu sedaj popularno reče malo ali srednje podjetje.
Vse ostale oblike podjetništva so običajno mnenjsko degradirane kot anomalija in špekulantstvo, ki bi ga bilo najbolje izkoreniniti, saj delujejo kot motnja. Česar seveda ne storimo zgolj zato, ker smo svobodna družba.
Ob tem strpamo v to kategorijo zlasti tisti del podjetništva, ki običajno največ prispeva k gospodarski rasti in se imenuje dinamično podjetništvo.
To dokazujem z dejstvom, da Slovenija nima urejene osnovne infrastrukture potrebne za ustrezen razvoj dinamičnega podjetništva – regulative skladov rizičnega kapitala (Venture in/ali Private equity funds) in ustrezne davčne obravnave takšnih skladov. Da o podjetniških inkubatorjih in tehnoloških parkih niti ne govorimo.
Zato ne preseneča dejstvo, da tudi podjetniki, nagrajeni z nagradami kot npr. Podjetnik leta, ali Gazela leta, selijo poslovanje svojih podjetij v tujino.

Poleg zgoraj omenjenih malih in srednjih podjetnikov in peščice sumljivih špekulantov, obvladuje preostali (pretežni) del gospodarskega prostora Slovenije t.i. korporativna struktura gospodarstva.
Velika podjetja, v lasti institucionalnih, pogosto paradržavnih lastnikov.
Oseba, ki se pojavlja z obrazom, imenom in priimkom, je direktor takšnega podjetja.
Podjetnika ni zaslediti (ali je dobro skrit).
Poznate morda kakšno mednarodno in izrazito uspešno korporacijo s takšnim ne-podjetniškim ozadjem ?
Resnici na ljubo, se jih najde kar nekaj, vendar pa je tistih, kjer je v ozadju zelo jasno definiran podjetnik, mnogo več (Microsoft, Oracle, IKEA, Wall-Mart, Fidelity, itd…), prav gotovo pa večina od npr. 500 največjih ameriških podjetij.

V vsaki človekovi dejavnosti je praviloma v središču dogajanja – človek.
V politiki politik, v podjetništvu podjetnik.
Zato je govoriti o podjetništvu in njegovem razvoju, brez opazovanja podjetnika, njegovih interesov, njegovih motivov, njegovih potreb, njegovih namenov…., seveda nesmiselno.

Dokler ne bo torej podjetnik družbeno afirmirana oseba (»heroj«), bo tudi samo podjetništvo bolj težko. Mediji jim še naprej ne bodo namenjali ustrezne pozornosti, makroekonomski ukrepi bodo še naprej površni, okolje podjetništvu še naprej ne bo prijazno in ljudje se še vedno ne bodo v večji meri odločali za podjetništvo, kot eno resnejših kariernih alternativ.

Kot podkrepitev povedanega, naj za konec povem, da verjamem, da bi znal z malo truda vsak od prisotnih udeležencev tega omizja našteti, recimo, 20 športnikov, 20 umetnikov, 20 politikov ali 20 direktorjev, ki jih vsi poznamo.
Pa bi lahko kdo, razen seveda prisotnih profesorjev podjetništva, naštel 20 podjetnikov, ki jih vsi poznamo ?


Matjaž Gantar

No documents found