Primož Šporar - Mednarodna prepoznavnost Slovenije v luči izvajanja načela vključevanja civilne družbe


Prostor civilne družbe v najširšem pomenu zajema tako dejavnost organizirane civilne družbe v vsej pestrosti različnih organizacij civilne družbe, kot tudi dejavnost posameznikov kot srž participatorne demokracije. Prostor zaznamovan z vrednotami prostovoljstva, nepridobitnosti, samoiniciativnosti, humanitarnosti in kritičnosti. Če teza, da močna civilna družba pomeni zmanjšanje deficita demokracije ni sporna (tako v nevladnem prostoru kot tudi pri organih oblasti) in uvod v ta prispevek odgovarja na vprašanje "Kaj je civilna družba?" je ključen samo še odgovor na vprašanje "Kako prostor civilne družbe okrepiti in kako lahko to pomaga Sloveniji?". S tem se ukvarjam v nadaljevanju.

Osnovni mehanizem za krepitev civilne družbe, in posledično države, je uvedba, izvajanje in vrednotenje načela vključevanja civilne družbe. Načelo zajema tri osnovne mehanizme. Civilni dialog kot procesna metoda vključevanja zainteresiranih javnosti (tako organiziranih kot neorganiziranih) pomeni izgradnjo stalnega in konstruktivnega prostora za izmenjavo mnenj, predlogov in kritik. Pomeni korekcijo in dopolnitev parlamentarne demokracije in se udejanja v postopkih informiranja, posvetovanja, sodelovanja in soodločanja v katere se vključuje zainteresirana civilna družba. Po eni strani na podlagi normativnega urejanja, po drugi na podlagi dogovora med akterji moči in akterji interesov, s pomembno varovalko, da so v proces vključeni in v njem podprti zlasti tudi tisti, ki predstavljajo javne interese, ki obenem izhajajo iz t.i. "grassroot" potreb.

Pestrost mehanizmov civilnega dialoga prehaja od znanih mehanizmov neposredne demokracije do zapletenih sporazumov o medsebojnem sodelovanju med organi oblasti in organizirano civilno družbo. Slabost, ob sicer relativno dobri teoretični razdelavi mehanizmov, je v kroničnem pomanjkanju njihovega izvajanja v praksi, saj je za izbiro in udejanjanje primernih mehanizmov potrebna relativno zahtevna ocena stanja civilne družbe. Našteto velja tudi za Slovenijo, kjer resne ocene vsaj štirih dimenzij civilne družbe ("impact", "environment", "structure" in "values") pač nimamo. Obenem je potrebno zavedanje, da civilni dialog povečuje tudi odgovornost civilne družbe. Civilna družba mora slediti načelom dobrega upravljanja, ki vključujejo odgovornost in odprtost. Potrebno je zavedanje, da je kulturo sodelovanja težko oblikovati s pravnimi predpisi (razen na nivoju zaveze, da medsebojne odnose obe "strani" urejata), saj ti vnašajo preveč togosti in nevarnosti za upočasnitev oblikovanja posameznih politik. Temelji naj na sporazumih in kodeksih ravnanj, ki določajo minimalne standarde. Z njimi je mogoče zmanjšati tveganje, da bi oblikovalci politik prisluhnili zgolj eni strani argumentov ali določenim skupinam, ki imajo privilegiran dostop do postopkov odločanja na podlagi sektorskih interesov ali državljanstva. Takšna rešitev omogoča osredotočenost na proces in vsebino, ki se konkretizira s posamičnimi sporazumi o sodelovanju med akterji oblasti in akterji civilne družbe.

Procesnemu mehanizmu civilnega dialoga je potrebno dodati vsebino. Postopki oblikovanja politik izvajani s pomočjo mehanizmov civilnega dialoga se morajo udejaniti v praksi. Politike (oz. njihov pripravljalec in organ moči, ki jih sprejema) mora pri sprejemanju politik presojati njihov vpliv na civilno družbo. Brez izjeme. In to v obeh dimenzijah presojanja. Kako je mogoče civilno družbo vključiti kot izvajalca politik (npr. ukrepa ali predpisa), zlasti pa tudi kako je mogoče civilno družbo v politiko vključiti tudi kot končnega koristnika (target group). V tej luči je pomembno presojati vse štiri naštete dimenzije.

Na mednarodnem prizorišču se trendi povečevanja transparentnosti organov odločanja in razvoja participatornih pristopov udejanjajo v številnih načelih in novi terminologiji ("open government", "good governance", "civil dialogue", "civil society mainstreaming" ipd.) ter terjajo stalno aktivnost, tako posameznih držav kot tudi mednarodnih institucij. Analize, kljub trudu, kažejo na relativno počasen razvoj mehanizmov, ki naj zagotavljajo vključevanje civilne družbe na mednarodnem nivoju. Kljub počasnosti pa globalna civilna družba mehanizme npr. Evropske unije vedno bolj prepoznava kot primerne za spreminjanje političnih usmeritev in družbe.

V tej luči je vstopanje Slovenije v mednarodne povezave še pomembnejše. Zlasti zaradi številnih dilem in težav, na katere trči načelo vključevanja civilne družbe pri praktičnem preizkušanju na mednarodnem nivoju. Ob svoji majhnosti in prilagodljivosti je možna primerjalna prednost Slovenije zlasti njena zmožnost uvedbe novih mehanizmov in njihovo "testiranje" za doseganje načela vključevanja civilne družbe. Slovenija lahko ob konsenzu ključnih subjektov postane mednarodno prepoznan prostor, v katerem je jasna volja in možnosti za zagotavljanje pestrosti mehanizmov sodelovanja. Prepoznavnost Slovenije kot iniciatorja in generatorja modernih rešitev na področju sodelovanja države in civilne družbe bi okrepila njeno pozitivno vlogo v mednarodnem prostoru. Predpogoj za našteto je zagotavljanje stimulativnega okolja (politično, pravno, fiskalno ipd.) za delovanje civilne družbe. Podprtje konkretnih poskusov sodelovanja nevladnih organizacij (kot izjemno pomembnega segmenta organizirane civilne družbe) in vlade, samoorganiziranosti civilne družbe, globalnih in področnih programov sodelovanja in drugih aktivnosti v zadnjem obdobju je vitalnega pomena.

Vložek bo imel izjemno mednarodno razsežnost, posebej v luči okrepitve povezovanja in sodelovanja Slovenije in njene civilne družbe v mednarodnem prostoru preko forumov civilne družbe v katere je trenutno relativno slabo vključena. Prepoznavnost Slovenije (tudi) preko vrednot njene civilne družbe (že omenjenega prostovoljstva, nepridobitnosti, samoiniciativnosti itd.) in pestrih mehanizmov za načelo vključevanja civilne družbe naj bo nujna potreba vseh tistih, ki želijo novo umestitev Slovenije v mednarodnem prostoru. Relativno majhen vložek v domačo civilno družbo bi tako v relativno kratkem času pomenil novo prepoznavno sliko Slovenije v svetu kot nosilca svežih idej in praks na področju sodelovanja s civilno družbo. To bi pomenilo nesporno sodelovanje v krogu držav, ki na svež način pristopajo k izgradnji "dopolnilnih" standardnih mehanizmov za demokratičen razvoj, kar bi posledično večalo družbeni kapital Slovenije tako doma kot tudi v svetu.

Promož Šporar - Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij - CNVOS

Ljubljana, oktober 2003

No documents found