Naredimo Slovenijo bogato! (opomba 1: V zadnjih štirinajstih letih sem napisal najmanj sedem člankov o tem, kako »narediti Slovenijo bogato«. Tokratni je torej osmi kot sinteza dveh zapisov v reviji Obrtnik, spodbudilo pa ga je povabilo predsednika države dr. Janeza Drnovška na sedmi Pogovor o prihodnosti Slovenije, ki bo potekal 25. maja 2005.
PŠENIČNY, Viljem. Sprostiti podjetništvo – ali kako narediti Slovenijo bogato. Gospod. vestn.. [Tiskana izd.], 13.6.1991, str. 4-6.;
Kako narediti Slovenijo bogato ?. Slov. ekon. rev., junij 1992, 43, št. 3, str. 297-311;
Kako narediti Slovenijo bogato?. V: HRIBAR MILIČ, Samo (ur.). Vizija slovenskega podjetništva : posvet ob desetletnici registracije
prve d.o.o. - Arah Consulting d.o.o., Ljubljana, 1. april 1999. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije, 1999, str. 15-18;
Kako narediti Slovenijo bogato. Informator - Pospeš. cent. malo gospod., junij-julij 1999, letn. , št. 6, str. 32-34
Projekt dveh desetletij: Naredimo Slovenijo bogato!. Gea novice, januar 2000, št. 1, 1 str.
Postanimo bogati - Slovenija kot podjetniška priložnost. Mars (Ljubl.), julij-avgust 2002, let. 2, št. 7/8, str. 64-67
Naredimo Slovenijo bogato! : Slovenska obrt in nova Strategija razvoja Slovenije. Obrtnik, jul.-avg. 2004, letn. 33, št. 7/8, str. 5.)

Podjetništvo je svetovni proces in fenomen zadnjih desetletij, kaže pa, da bo še pomembnejši dejavnik tega in naslednjih desetletij 21. stoletja. Lahko bi rekli, da so na preizkušnji podjetniki in podjetja vseh celin, vseh dejavnosti in vseh velikosti. Tudi slovenska obrt in podjetništvo sta, podobno kot evropska, na resni preizkušnji.

Četudi je Slovenija v zadnjih letih dosegala solidne stopnje gospodarske rasti, pa večina mednarodnih primerjav opozarja, da je predvsem nastajajoče novo in obstoječe malo podjetništvo v nekakšni pat poziciji, če že ne v vse večji krizi. Indeks podjetniške aktivnosti, stopnja umrljivosti mladih podjetij ter drugi pokazatelji podjetniške aktivnosti prebivalstva v Sloveniji so v zadnjih letih zdrsnili pod sredino ali celo na repe evropskih in svetovnih lestvic.

Naj spomnimo na nekaj dejstev. V dobrem desetletju (1990-2003) se je delež obrti in malega gospodarstva v BDP Slovenije povečal za več kot štirikrat. Slovenija ima z EU dokaj primerljivo gospodarsko strukturo glede na velikost gospodarskih subjektov – mikro in malih podjetij je 98,4%, zaposlujejo 37,5% vseh zaposlenih v RS, ustvarjajo pa 38,8% vsega prihodka od prodaje ter 51% čistega dobička. Povprečno podjetje v Sloveniji zaposluje 6 ljudi (kar je manj od evropskega povprečja), mikro podjetje 1,8, malo pa 20,2 delavca, vendar povprečna velikost gospodarskega subjekta v Sloveniji vendarle počasi narašča.

Bolj zbujajo skrb podatki o poslovanju in dodani vrednosti, čeprav kaže posebej opozoriti, da glede na EU po dodani vrednosti na zaposlenega prav mikro in mala podjetja v Sloveniji zaostajajo najmanj (pa vendar še vedno za dvakrat). Sicer pa je v Sloveniji leta 2003 skoraj dve tretjini vseh samostojnih podjetnikov in skoraj 38% vseh družb ustvarilo manj kot 10 milijonov SIT letnega prihodka, nad 50 milijonov SIT pa le 7,3% samostojnih podjetnikov in tretjina (oz. 13.254) družb. V obrti je zaposlenih, skupaj z nosilci obrti, nekaj manj kot 140 tisoč ljudi. Po podatkih AJPES je bilo konec leta 2003 dejansko 48.107 malih družb in samostojnih podjetnikov, ki so zaposlovali, od tega v obrtnih dejavnosti nekaj več kot 20 tisoč.

Kaj storiti za hitrejši podjetniški razcvet Slovenije? Pri iskanju odgovorov se vse prepogosto zatekamo k poenostavljanju, k odgovorom, ki povzemajo izkušnje drugih držav, še najraje pa s prstom pokažemo na neprijazno in nadpovprečno zbirokratizirano podjetniško okolje, na premajhno inovativnost in znanje, pomanjkanje ustreznih virov financiranja, na neustrezno davčno politiko in ureditev, na finančno nedisciplino, pa na sivo ekonomijo in še na nekaj drugih pomembnejših ovir za rast podjetij. Nesporno je, da so naštete ovire v veliki stopnji odvisnosti z gospodarsko uspešnostjo držav in podjetij, gospodarsko rastjo in stopnjo zaposlovanja. Prav tako drži, kar raziskovalci ugotavljajo pri preučevanju najhitreje rastočih dinamičnih podjetij - gazel, da le-te obstajajo v vseh državah, in to ne glede na ureditev, večjo ali manjšo prijaznost podjetniškega okolja in ne glede na druge prej navedene splošno znane ovire za podjetništvo. Dinamična podjetja bomo našli tako v ZDA kot tudi v državah, kjer podjetništvo ovirata zakonodaja in miselnost. Podjetništvo danes uspeva v državah, kjer se mladina do pred nekaj leti ni imela priložnosti šolati na podjetniških šolah in MBA-jih, cveti tudi v nekaterih državah nekdanjega socializma, kjer ima praktično še manj tradicije kot pri nas. In to zato, ker so za podjetništvo pomembni podjetniki! Ti so doma povsod; so pa, žal, »redka dobrina«. Morajo pa delovati v vseh segmentih družbe – tako v malem in velikem gospodarstvu, v javnem in zasebnem sektorju. Da, tudi državna uprava in država se morata obnašati podjetniško! To pa pomeni predvsem – dolgoročno razvojno, usmerjeno v dolgoročno rast in večanje dodane vrednosti. Vse te misli tako ali drugače že leta prebiramo tudi v deklaracijah EU, Lizbonski strategiji, zeleni knjigi in drugih evropskih listinah o podjetništvu itd.

Prepričani smo lahko, da v Sloveniji ni nič (ali vsaj ne bistveno) manjši delež podjetnih ljudi, kot je ta v ZDA, na Irskem, Finskem, Slovaškem ali na Kitajskem. Očitno pa je manjši delež tistih, ki se v zadnjih letih lotevajo podjetniškega podviga. Očitno je tudi število tistih, ki so nad podjetniško kariero razočarani, vse večje. Vse to je razumljivo in po svoje normalno. Do osamosvojitve smo imeli zasebni podjetniški sektor le v obrti. Po letu 1990 smo beležili »obdobje podjetniškega optimizma«, v zadnjih letih pa se srečujemo s »podjetniškim realizmom«, kjer je število novih subjektov kar približno uravnoteženo s številom izstopov. Tej streznitvi v zadnjih nekaj letih bi moralo slediti obdobje vzdržne rasti (sustainable growth), ki pa je dejansko možna le ob ustreznem dodatnem kapitalu v podjetniškem sektorju (razbremenjevanje obremenitev gospodarstva in novi viri), dodatnem vlaganju dela in predvsem v hitrem tehnološkem posodabljanju vseh procesov v podjetjih in javnem sektorju.

Cilj dolgoročne Strategije razvoja Slovenije je jasen: »Slovenijo narediti bogatejšo od povprečja EU, da bi lahko izboljšali in ohranili doseženo raven socialne varnosti, pospešili razvoj vseh regij ter izboljšali okolje! Zato bo potrebno pospešeno vlagati v ljudi, v tehnološki razvoj in izboljšati institucionalni okvir: predvsem z oblikovanjem spodbudnega poslovnega okolja za podjetništvo…, z deregulacijo in povečanjem konkurenčnosti itd.«. S takšnim ciljem se seveda popolnoma strinjam, sprašujem pa se v kolikšni meri jo bomo v naslednjih letih hoteli in znali uresničiti.

Nekoč, davnega 13. junija 1991, sem svoje videnje prihodnosti Slovenije v Temi tedna v Gospodarskem vestniku opisal takole: »Lepo urejene domačije, penzioni, mala podjetja in obrtne delavnice (specializirane za vrhunske proizvode in storitve). Le ob večjih središčih in naseljih gosto posejana srednja in (redka) velika podjetja, hoteli, trgovinski centri, borza, humano urejena stanovanjska naselja. Ljudje hitijo po svojih poslih in opravkih. Urejene zelenice in parki, urejen promet in veseli živžav otrok in mladine na vsakem koraku, vse to priča o socialno in ekološko prijazno urejeni združbi, ki se je še pred desetletjem borila za ekonomski in politični obstanek (samostojnost) na sončni strani Alp…«

Potem sem pisal, da Slovenijo lahko vidimo in vodimo kot podjetje s 700.000 zaposlenimi, ki mora izjemno paziti na to, v kaj investira, da mora razmišljati dolgoročno, ne zaposlovati preveč režijskih delavcev, paziti na stroške in podobno, da smo vsi kot nekakšni delničarji tega podjetja in da se moramo predvsem obnašati podjetniško, dolgoročno, vizionarsko, spodbujati ustvarjalnost, inovativnost, konkurenčnost. No, v štirinajstih letih smo za nekajkrat povečali število »režijskih delavcev« tega »podjetja«, največkrat se nismo obnašali kot delničarji, ampak predvsem kot zaposleni, katerih pravice (ne glede na dolžnosti) so nespremenljive.

In zdaj smo tu. Štirinajst let kasneje. Je mogoče, da se bo Slovenija v prihodnje res pričela obnašati kot podjetniška država, da bo tudi podjetniško upravljana in vodena? Da bomo znali slediti tej podjetniški viziji, ki je edino lahko skupni imenovalec vsem političnim opcijam, vsem prebivalcem od najmlajših, ki bodo tako spet videli prihodnost kot priložnost in izziv, zaposlenih, ki jim gospodarska rast pomeni tudi vsestransko bogatejše življenje, do starejših, ki si ne želijo in ne zaslužijo zmanjševanja socialne varnosti?

Najuspešnejše evropske gazele, dinamična podjetja, ki beležijo v zadnjih letih najhitrejšo rast prihodka, dodane vrednosti in zaposlenih, so stara povprečno 22 do 23 let. Je pred Slovenijo, ki bo ta leta doživela v naslednjih sedmih letih, morda res nadpovprečna rast? Zakaj ne!

Predlog nacionalne gospodarske strategije ponuja pet osrednjih razvojnih programov:

• učinkovitejša uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta,
• konkurenčno poslovno okolje in učinkovita, cenejša država,
• celovit človekov razvoj in kakovost življenja,
• skladnejši regionalni in okoljski razvoj,
• uveljavljanje Slovenije v svetu.

Če zapisano v osnutku strategije primerjamo s pričakovanji slovenskega podjetništva in z zahtevami slovenske obrti v letih 2003, 2004 in 2005, smo zagovorniki »podjetniške vizije Slovenije« lahko zadovoljni. Obstaja velika skladnost z našimi najpomembnejšimi zahtevami (spodbujanje in vlaganje v znanje ter tehnološki razvoj, ustvarjanje prijaznejšega poslovnega okolja z manj administriranja, razbremenitev gospodarstva, predvsem stroškov dela, novi finančni modeli za financiranje rasti malih in srednjih podjetij, itd.). Skorajda bi lahko rekli, da je strategija v veliki meri odgovor na vsakoletne zahteve slovenske obrti in podjetništva in da bi k njej težko še kaj dodali.

Pa vendar: našemu videnju prihodnosti Slovenije po mojem mnenju vendarle manjka nekaj, čemur bi rekel »podjetniška« vizija in »podjetniška« strategija. Ni težko soglašati z zapisanimi cilji in osrednjimi petimi razvojnimi programi, težje pa je na podlagi zapisanega verjeti, da bomo v prihodnjih desetih letih to tudi uresničili, še posebej, če za uresničitev le-tega, torej tudi za resnejše spremembe, ne bomo dosegli široke podpore.

Zakaj? Na zmagovalne stopničke najbolj razvitih podjetniških držav z najvišjimi stopnjami gospodarske rasti danes namreč stopajo predvsem tiste, ki verjamejo v podjetništvo, ki v prvi vrsti ustvarjajo podjetništvu prijazno podjetniško klimo, podjetništvu spodbujevalno okolje in še posebej tiste, ki za podjetništvo ustvarjajo podjetniške priložnosti (predvsem mislim na ustrezno podjetniško infrastrukturo – obrtno podjetniške cone, komunalno opremljena zemljišča, odpiranje mednarodnih povezav in trgov, itd.) in zagotavljajo zmožnosti za njihovo uresničevanje (vlaganje v znanje, raziskave in razvoj, prijazen davčni in finančni sistem, itd). Sleherni del ponujene strategije bi torej kazalo pregledati skozi prizmo ustvarjanja podjetniških priložnosti in zagotavljanja zmožnosti za njihovo uresničevanje. Takšne priložnosti bi morali ustvarjati na vseh gospodarskih in negospodarskih področjih, ustvarjati pa bi jih morali prav vsi, od občin, upravnih enot, vlade, do javnega in zasebnega, gospodarskega in negospo-darskega sektorja.

Vprašali boste kako? Za koga? Pred časom sem opisoval Slovenijo kot podjetniško priložnost. Nanizal sem pet, šest primerov, ko so podjetniki praktično iz nič v nekem daljšem obdobju ustvarili izjemne dosežke. Četudi ne uspešnic, ki jih najpogosteje omenjamo (Hermes Softlab, Pipistrel, Seaway, itd), pa vendar zelo ugledna in uspešna, največkrat družinska, podjetja mednarodnega slovesa in v treh primerih svetovno znanih blagovnih znamk. Šlo je za primere »Kaje in Grom« na Zaplani pri Ljubljani, pa Aleša Kristančiča z »Movio«, Gregorja in Matjaža Drolca z blagovnima znamkama »Kuki« in »Armstrong«, mreže frizerskih salonov »Aleksandra Hairstyling«, inovatorja Alana Pajka, ki je izumil in patentiral svetovno uspešnico – strešnik »Gea sol«, ki v kombinaciji z opremo za solarno ogrevanje nadomešča drago tehnologijo sončnih celic, in še bi jih lahko naštevali. Na desetine, bolje na stotine jih imamo, mnoge tudi med prejemniki različnih priznanj kot so Obrtnik leta, Podjetnik leta, Nagrada GZS, nagrade za odličnost v poslovanju, in druga.

Slovenija ima danes sto tisoč obrtnikov in podjetnikov, ki so v zadnjih desetletjih razvijali svojo dejavnost in zagotavljali gospodarsko rast. Med njimi je zagotovo nekaj tisoč takšnih, ki jih ni strah dobrih podjetniških priložnosti razvijati dalje in jih »pognati« v še hitrejšo rast. Vendar moramo najprej poskrbeti, da jim ne bo nerodno priznati, da so uspeli, ali pa da je njihov podjem propadel, pomagati jim moramo z znanji za upravljanje in vodenje podjetij, jih povezovati z drugimi in jim omogočiti sodobno financiranje poslovanja in rasti. Prevzeti tudi del tveganja za njihove zaposlene, če jim podjem slučajno ne uspe, itd.

Hitro gospodarsko rast v naslednjih letih bodo torej zagotovili le podjetniki, ki so podjetniške priložnosti že prepoznali (ali jih bodo v naslednjih letih), in ki jim morda manjka pravih zmožnosti, kadrov in sredstev. Samo oni bodo ustvarjali nova delovna mesta. Težko verjamem, da bodo mnogo novih delovnih mest v Sloveniji kreirala velika domača in mednarodna podjetja, prej obratno. Interes velikih je interes velikega kapitala, je izključno profitni motiv, medtem ko so interes mikro in malih gospodarskih subjektov, kjer je lastnik najpogosteje tudi menedžer in delavec, stabilno poslovanje, zaposlitev družine in redni prihodki iz dela. Četudi je beseda podjetništvo zapisana in zadnje čase izrečena na številnih mestih, pa v Sloveniji premalo »stavimo« na podjetnike v mikro in malih podjetjih, na vrhunske obrtnike in druge podjetnike, ki jim je namesto »polen pod noge« treba ponuditi roko, pomoč. Staviti bi morali na njihove proizvode in storitve, ki bi jih brez težav razvili v paradne konje.

Prepočasi nam namreč v zavest prihaja spoznanje, da je podjetništvo kot način razmišljanja in družbenega ravnanja najpomembnejša gonilna sila napredka, da so prav podjetniki tisti, ki rušijo neka stara ravnotežja in udejanjajo nove tehnologije, ustvarjajo dodano vrednost in omogočajo vsestranski družbeni, kulturni, socialni in osebnostni razvoj. Državo blagostanja in socialno ekonomskega ravnotežja.

Kaj torej storiti? Rešitve moramo iskati v treh smereh. Najprej si odgovorimo na vprašanje, ali smo dosegli najširši družbeni konsenz (socialno-ekonomski sporazum) glede podjetniške vizije in strategije razvoja Slovenije za naslednjih deset ali več let? Obrtniki in podjetniki že leta predlagamo, da za nacionalne šampione prepoznamo poleg uspešnih velikih in srednjevelikih podjetij tudi dinamična mikro in mala podjetja z visokim potencialom rasti, ki so že uveljavila svojo storitev in proizvod, svojo blagovno znamko na domačem in svetovnem trgu. Predlagamo, da vlada sprejme nacionalni program promocije inovativnega in dinamičnega podjetništva, da sistematično prepoznavamo in nagrajujemo uspešne podjetnike in pomagamo pri premoščanju težav tistim, ki zaidejo v težave. To bi bila naloga tudi vseh institucij, ki se ukvarjajo s promocijo in pospeševanjem podjetništva!

Nato se vprašajmo, kaj smo kot v zadnjih letih storili za svoje znanje in za znanje zaposlenih pri nas? Koliko svojih procesov in izdelkov ali storitev smo modernizirali in inovirali? Koliko novih tržnih niš smo poiskali in preverili? S koliko drugimi podjetniki smo se poslovno ali tudi kapitalsko povezali, da bi se hitreje razvijali in dosegali boljše rezultate pri prodaji in v nabavi? Koliko obrtno-podjetniško-izobraževalnih grozdov smo sami oblikovali? Kaj smo storili za to, da bi uveljavili svojo blagovno znamko ali blagovno znamko drugega podjetnika v kraju, regiji? Smo izkoristili katero od drugih slovenskih blagovnih znamk, ki so v Evropi že uveljavljene? Kaj smo storili za izboljšanje designa ali za povezavo z znanostjo in mladimi raziskovalci? Zagotovo si lahko zastavimo še več tovrstnih vprašanj - in žal na mnoga ne bomo mogli odgovoriti pritrdilno!

Zamislimo se tudi nad našim podjetniškim okoljem! Na vprašanje, koliko je v zadnjih letih postalo bolj prijazno podjetniku, žal ne bomo našli veliko pozitivnih odgovorov. Država je, podobno kot se dogaja tudi v EU, iz leta v leto postavljala večje zahteve po administriranju, nove in zahtevnejše standarde na številnih področjih, ki prinašajo podjetnikom nove in nove stroške, nove obveznosti in obremenitve dela. Vse večje je poslovno tveganje in najmanjši gospodarski subjekti, takšnih pa je prav v obrti največ, se srečujejo z vedno več vprašanji, na katera sami na najdejo odgovora.

Zato ni čudno, da je tudi vprašanj in predlogov, ki vrejo iz vrst članstva, iz leta v leto več. Z njihovim odpravljanjem doslej država ni bila hitrejša - vsekakor pa je bila počasnejša, kot so nastajali novi. To je predvsem posledica hitrega sprejemanja zakonodaje pred vstopom v EU, pa tudi posledica nerazumevanja specifičnosti potreb in položaja obrti ter drugih malih gospodarskih subjektov.

Slovenski obrtniki in podjetniki danes, ne glede na to, kje so povezani in organizirani, pričakujejo določene hitre in učinkovite ukrepe, ki bodo predvsem malim gospodarskim subjektom olajšali in poenostavili delo, jih razbremenili nepotrebnega administriranja, stroškov in jim tako omogočili, da več svojega časa namenijo razvoju, prodaji in proizvodnji. Med letošnjimi Zahtevami slovenske obrti je kar nekaj takšnih predlogov, ki bi jih država brez škode lahko takoj sprejela, učinki za podjetnike pa bi bili veliki! Kolegi obrtniki iz Bavarske obrtne zbornice so pri analiziranju njihove zakonodaje in podzakonskih aktov našteli preko 1200 primerov možnih poenostavitev in nepotrebnega administriranja. No, letošnja bera opozoril, kaj vse bi za prijaznejše podjetniško okolje kazalo narediti, je vendarle desetkrat manjša. Nabralo se je 115 predlogov kaj in kako spremeniti. Na mnoge od teh podjetniki in raziskovalci podjetništva opozarjamo že leta, precej je tudi novih. Vsi predlogi, brez izjeme, pa so namenjeni vsem, ki smo prepričani v podjetniško prihodnost Slovenije in ki imamo tako ali drugače možnost vplivati na izboljšanje podjetniškega okolja v Sloveniji.

Prepričani smo, da je moč Slovenijo narediti bogatejšo le z bolj podjetniškim ravnanjem v zasebnem in javnem sektorju. Za konkurenčnost Slovenije, konkurenčnost slehernega podjetja in slehernega državljana moramo naredili več, kot si to zastavlja Evropa z Lizbonsko deklaracijo. Bodimo bolj ambiciozni, kot smo bili kadarkoli doslej!

Pri tem bi sam stavil na današnje in jutrišnje podjetnike, na njihove podjetniške priložnosti in na njihove blagovne znamke! Pa vi?

= = = = = = = = = == = = = == = = = =

Doc. dr. Viljem Pšeničny, generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije, ustanovitelj in soustanovitelj več malih podjetij, med njimi leta 1990 tudi podjetniške šole GEA College. Doktorat s področja dinamičnega podjetništva, specialist menedžmenta, podjetniški svetovalec in avtor vrste raziskav o dinamičnem podjetništvu in podjetniških gazelah v Sloveniji in EU.

No documents found