Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku RS dr Janezu Drnovšku


Ljubljana 1.3.2004

Prispevek dr. Toneta Krašovca, gener. sekretarja Združenja Manager

Učinkovito upravljanje gospodarskih družb (Corporate Governance) je navidez neotipljiv, vendar dolgoročno izjemno pomemben pogoj za njihovo poslovno uspešnost, konkurenčnost in prodoren razvoj. To dokazujejo praksa, mnoge strokovne analize in izjemna pozornost ter ukrepanje v razvitih državah. Pri razmišljanjih o prihodnosti Slovenije se temu vprašanju ne moremo izogniti, posebej še, ker imajo slovensko gospodarstvo in tozadevne inštitucije za seboj šele desetletje izkušenj iz korporacijskega upravljanja. Gre za to, kako z učinkovitejšim upravljanjem družb prispevati k zmanjšanju "koorodinacijskega deficita" glede na razvite evropske države, ob stalnem iskanju ravnotežja med konkurenčnostjo in socialo ter upoštevaje specifičnosti naših razmer. Pri tem sta pomembna tako regulativna vloga države kot ravnanje udeleženih in zainteresiranih pri upravljanju gospodarskih družb, predvsem slednjemu pa je to razmišljanje namenjeno.

Tudi v razvitih ekonomijah z dolgotrajnimi izkušnjami iz korporacijskega upravljanja, s solidno regulativo in razvitimi inštitucijami, se s tem prizadevno ukvarjajo, posebej pa sta v ospredju vloga in ravnanje udeleženih (predvsem delničarjev, nadzornih svetov in uprave družb). Letos decembra bo poteklo dvanajst let, od kar je bilo v Veliki Britaniji, na Starem kontinentu in globalno poslovni javnosti predstavljeno pionirsko poročilo o problematiki "Corporate Governance" (Cadbury Report), ki je v številnih državah spodbudilo vseskozi od tedaj živahne aktivnosti. Tako v tistih z enotirnim kot v tistih z dvotirnim sistemom upravljanja (ločena uprava in nadzorni svet), ki ga uporabljamo tudi pri nas. Prizadevanja sledijo predvsem eni izmed osrednjih ugotovitev, da je potrebno okrepiti nadzor nad delom top-managementa, ki ima glede na nadzorne organe in delničarje veliko prednost predvsem zaradi razpolaganja z veliko več informacijami. Iz tega izhajajo tudi spremembe pri nagrajevanju managementa, ki spodbujajo povezovanje njegovih interesov z interesi gospodarske družbe (udeležba na dobičku, dodelitev delnic, opcijske pravice). Predvsem pa je večja pozornost tem vprašanjem izoblikovala spoznanje, da so poleg državne regulative izjemno pomembni kodeksi vodenja in upravljanja gospodarskih družb, ki vsebujejo od zainteresiranih strani prostovoljno sprejeta načela in formalno pravno sicer neobvezujoča priporočila, ki pa imajo zaradi uporabe načela "use or explain" (pojasniti v letnem poročilu družbe) veliko tehtnost. Danes je v svetu v uporabi že okrog 130 takih kodeksov: od tega uporabljajo v EU 54, državah kandidatkah 5 in v ostalih evropskih državah 7 kodeksov. To držav ne odvezuje nalog za stalno izboljševanje regulative v korporacijski ter drugi zakonodaji, ravno izkušnje pri uporabi kodeksov upravljanja gospodarskih družb pa ji dajejo marsikatero koristno pobudo in spodbudo. S tem se zmanjšuje razkorak med dobrim namenom zakonov in njihovo implementacijo, ki ga je Victor Hugo ironično ponazoril z mislijo, da je francoska ustava najbrž pisana za deželo angelov in ne za naše prebrisane državljane.

V Sloveniji moramo tudi v prihodnje upoštevati pri upravljanju gospodarskih družb mnoge naše posebnosti in jih obenem poskušati postopno "normalizirati". Deluje izjemno veliko število delniških družb, le dobra desetina med njimi pa se pojavlja v borzni kotaciji. Imamo dokaj specifično sestavo lastništva družb s poudarjeno vlogo države, dveh državnih skladov in notranjih lastnikov, med katerimi je marsikje poudarjeno lastništvo managementa. Mali delničarji so neredko prešibko zaščiteni. Vloga nadzornih svetov je z vidika njihove strokovnosti in skrbi zanjo pomanjkljivo izoblikovana (analiza ZČNS), četudi se njihov pomen glede na uprave postopno uravnoveša. Nagrajevanje managementa je pogosto premalo stimulativno za njegovo dolgoročno identifikacijo z razvojnimi koristmi družbe, ponekod pa ni dosledno ločeno nadzorovanje od vodenja družbe, ki pripada upravi in ki je po zakonu neprenosljivo na druge organe. V nadzornih svetih je okrog tretjina managerjev iz drugih delniških družb, kar je posledica skromnega kadrovskega potenciala. Poleg tega se ne moremo pohvaliti z ustrezno razvitostjo treh trgov in njihove samoregulacije, ki olajšujejo nadzor oziroma bi bil ta ob njihovem brezhibnem delovanju pravzaprav nepotreben (Andrej Rus). To so trg managerskega talenta, trg vrednostnih papirjev in trg prevzemov gospodarskih družb. Prav tako je marsikje pomanjkljiva državna regulativa.

Prizadevanj za učinkovitejše upravljanje gospodarskih družb se ob ob vstopu v EU lotevamo v razmerah, ko je treba upoštevati trende v njenih članicah in v sami uniji. Bruselj se s tem vprašanjem intenzivno ukvarja, ni pa pričakovati kakih bližnjih poskusov poenotenja korporacijske zakonodaje. Korporacijsko upravljanje gre v smeri konvergence enotirnega in dvotirnega sistema upravljanja, kar poraja zbliževanje njunih določenih rešitev in metod. Obenem je vse bolj opazna konkurenčnost enotirnega in dvotirnega upravljanja, ker je pričakovati v nekaj letih svobodo izbire gospodarskih družb, katerega izmed njiju bodo uporabljale. V nekaterih državah jim je po nacionalnih zakonodajah ta izbira že na razpolago (n.pr.Francija, Finska, Belgija, Grčija), bruseljska prizadevanja pa tečejo v smeri, da bi imeli poslovni subjekti tako svobodo odločanja o sistemu upravljanja družb v vseh državah - članicah. Že zdaj jo podpirajo tudi odločitve sodne prakse Evropskega sodišča (odločbi Centros in Uberseering). Izjemno pomemben premik pa prinaša v EU "Societas Europea" in nekatere družbe naj bi jo uporabile že letos. Skratka, prihodnost upravljanja družb gre v smeri priznavanja različnosti sistemov in svobodi izbire za gospodarske subjekte.

Naša državna regulativa naj bi torej zasledovala cilj, da bo družbam na področju korporacijskega upravljanja kmalu tudi po naši nacionalni zakonodaji na razpolago izbira med enotirnim in dvotirnim sistemom. Priznavanje različnosti uporabe sistemov upravljanja po "Societas Europea" pa bo v kratkem na razpolago vsem našim gospodarskim družbam, ki poslujejo v več članicah EU, in to ne glede na našo nacionalno zakonodajo. Pri dopolnjevanju zakonodaje velja glede na naše specifične razmere, z mnogimi tranzicijskimi nasledki, spodbujati socialno partnerstvo in socialni dialog nasploh; v družbi in v gospodarskih subjektih. Stalno je potrebno preučevati in dopolnjevati predpise s področja trga dela, trga vrednostnih papirjev in trga prevzemov gospodarskih družb. Kot pogoj uspešnosti razvoja je neizogibno bolj utrditi funkcioniranje pravne države in izjemno močno ažurirati delovanje pravosodnega sistema. To postaja z internacionalizacijo družb vse bolj resna razvojna zavora. Zainteresirani udeleženci pri upravljanju gospodarskih družb naj čimprej v kodeksu oblikujejo svoja etična priporočila ravnanja. Pri tem se v Sloveniji kaže izjemna priložnost, da to področje naša poslovna skupnost celovito uredi za vsa podjetja s kodeksom GZS o poslovni kulturi podjetij, v katerega bo inkorporiran kodeks upravljanja javnih delniških družb, oblikovan s strani Združenja članov nadzornih svetov, Ljubljanske borze in Združenja Manager, krovnemu zborničnemu kodeksu pa se seveda lahko pridružijo tudi druge krovne skupine s specifičnimi kodeksi.

Ob zasledovanju te usmeritve in stalnem preverjanju njenega uveljavljanja ter dopolnjevanja v praksi bo "Corporate Governance" postopoma dejansko spoznan in uveljavljen kot pomemben spodbujevalno ekonomski dejavnik in ne le kot pravno sistemsko vprašanje.

No documents found