arhivska stran
teme

Slovenija je razvojno zaspala in sanja lepe sanje o tem, kaj je in kaj bi lahko bila.

Sanje o tem, kaj je – namreč uspešna država z zagotovljeno svetlo prihodnostjo – so zaenkrat le sanje. O tem pričajo vsakoletna Umarjeva Poročila o razvoju in številni drugi kazalniki in ugotovitve, ki so bile podlaga za spoznanje, da Slovenija potrebuje nov razvojni preboj. To spoznanje je izhodišče predloga Strategije razvoja Slovenije.

Sanje o tem, kaj bi lahko bila – namreč država z visoko stopnjo blaginje ljudi, ki bi temeljila na gospodarski razvitosti, uravnoteženi s socialnim in okoljskim razvojem – so uresničljive, vendar ne na sedanji način. Kaj je potrebno narediti, je že dolgo jasno in je tudi zapisano v prenovljenem predlogu strategije. Ta je krajši, konkretnejši oziroma bolj akcijski od prejšnjega, pa tudi pogumnejši pri zagovarjanju reform, kar je tudi rezultat javne razprave. Toda ker je osnutek znan in je bil pravočasno razposlan, ga ne bom bolj podrobno predstavljal.

Da bi Slovenija lahko uresničila svoje sanje, se mora najprej zbuditi. Zbudimo pa se ne takrat, ko si prvič pomanemo oči, ampak šele takrat, ko prividi iz sanj prenehajo vplivati na naše ravnanje v budnem stanju. Današnjih pet minut nagovora bi rad izkoristil za to, da bi povedal, katere so po mojem mnenju te "podobe iz sanj", ki se jih moramo otresti, da bi lahko dosegli razvojni preboj.

Podoba iz sanj št. 1: Država lahko pametno uredi svet in zagotovi razvoj

  • država naj ukrepa kot "izhod v skrajni sili", ne pa da se ob vsaki težavi najprej obrnemo na državo in se sprašujemo, kako bo stvari uredila. Gre za miselno dediščino etatizma
  • javni interes je blaginja. Najboljša pot do nje je svobodna družba in svobodna pobuda ljudi na gospodarskem in drugih področjih. Svoboda je temelj človekovega razvoja, država pa mora poskrbeti za enakopraven dostop do javnih dobrin, osnovno eksistenco in dosledno spoštovanje človekovih pravic
  • zamisel, da je konkurenco možno natančno odmeriti in usmerjati, je iluzija. Edina dolgoročno učinkovita rešitev je liberalizacija trgov in privatizacija
  • iluzija, da ne smemo prodati družinske srebrnine: če nismo član družine, nam ni pomembno, ali je pater familias Milan ali Zoran ali Giovanni ali Hans; zanima nas le, ali bo od večerje ostalo kaj tudi za nas. Kdor ni član družine, pa se identificira z njo, se gre samosvojo psihološko akrobatiko (svoja pričakovanja projecira v družino, ker tako dobi navidezen občutek varnosti)

Podoba iz sanj št. 2: Liberalne ekonomske reforme so v nasprotju s socialno državo
  • primerjave z EU glede socialnega modela so za nas ugodne, uvedba “evropskih standardov” bi na marsikaterem področju pomenila zmanjšanje socialnih dajatev
  • vsaka zakonska določba, ki je bila kdaj koli sprejeta, še ne more imeti statusa zagotovljene pravice, katere sprememba bi bila protiustavna
  • več kot države dajejo za transfere, večji delež teh pripade ljudem iz višjih dohodkovnih razredov. Tudi takšno prerazdeljevanje se utemeljuje kot socialna država, čeprav gre v bistvu za paternalizem in zadovoljevanje posebnih interesnih skupin. Pod krinko sociale pogosto financiramo “dobre namene” bogatih, vire za to pa pridobivamo z obdavčenjem, ki zaviralno deluje na gospodarsko rast
  • egalitarni sindrom je še vedno močan. Miselna telovadba: ali bi v Sloveniji bila možna reforma, po kateri bi bili vsi na boljšem (torej bi bil izpolnjen Paretov kriterij pravičnosti, ki ga uporabljamo ekonomisti), če bi bili eni nekoliko bolj na boljšem ko drugi?

Podoba iz sanj št. 3: Nič ni mogoče spremeniti, ker ljudje tega nočejo
  • potreben je družbeni dialog (zastavljen širše od korporativizma socialnih partnerjev na nacionalni ravni)
  • potrebno je širiti zavest o stanju, v katerem smo, in izzivih, na katere moramo odgovoriti
  • ker pa je popolno soglasje prav tako iluzija, potrebujemo tudi politični pogum za spremembe in prevzemanje odgovornosti za njihov neuspeh

Podoba iz sanj št. 4: Konkurenčna družba je nepravična
  • problem marksističnega razumevanja profita
  • ni nobenega inherentnega nasprotja med človekovimi pravicami in konkurenco
  • potrebna je dosledna pravna država

Kaj je torej potrebno (in zapisano v predlogu SRS)?
  • deregulacija in liberalizacija trgov
  • spodbujanje nastajanja in rasti podjetij
  • odprtost finančnih trgov in konkurence
  • večja prilagodljivost trga dela s ciljem konkurenčnosti in zaposlovanja
  • odprt in širok družbeni dialog (razvojno partnerstvo)
  • decentralizacija države ter uvajanje javno zasebnega partnerstva
  • individualne potrebe in odgovornost kot osnova za moderno socialno državo
  • poudarek trajnostnemu razvoju na temelju strukturnih reform in večje družbene dinamike






No documents found