Akademik dr. Alojz Kralj: Predlogi za razpravo


Kje grešimo v visokošolskem izobraževanju in raziskovalno-razvojnem delovanju?

1. Iz seznama vabljenih na razgovor o prihodnosti Slovenije - Znanje in znanosti, ugotovimo, da med povabljenimi ni predstavnikov malih ali srednje velikih podjetij, SMS. Velika, celo multinacionalna podjetja Lek, Krka, Gorenje… niso podjetja, ki bi bila vitalno odvisna od vladne in visokošolske raziskovalne dejavnosti. Ta podjetja lahko raziskave opravijo v svojih raziskovalnih oddelkih, pa trudi naročijo kjerkoli v tujini. SMS podjetja so tista, ki se lahko ob ugodnih pogojih razvijajo v "gazele" in hitro rastoča podjetja. Prav SMS podjetja zvečine še nimajo lastnih RR oddelkov, v veliki meri so odvisna in potrebujejo nova znanja in RR usluge. Slednje bi morala omogočiti in zagotoviti nacionalna RR dejavnost in tudi urejenost. Temu danes očitno ni tako. SMS podjetja, danes kot največkrat v preteklosti niso povabljena, da povedo svojo "stran zgodbe". Menim, da to ni presenečenje. Že do sedaj beseda SMS podjetij v znanosti ni bila kaj prida prisotna in uveljavljena. Predstavniki RR dejavnosti so se med seboj pogovarjali največkrat sami oziroma ob prisotnosti predstavnikov vlade, torej dokaj samoupravno in so torej sami odločali, kaj je dobro za njihove uporabnike. Sestav današnjega omizja lepo zrcali opisano nepravilnost. Menim, da je velika hiba današnje razprave neprisotnost predstavnikov SMS podjetij.

2. Nadzorni sistemi ne glede na to, ali so vzpostavljeni ali ne, ne delujejo. Ugotovitev velja na VŠ izobraževalnem kot tudi na RR področju. Brez dobrega, neodvisnega nadzora in spremljanja delovanja izvajalcev RR dejavnosti tudi korektivno ukrepanje in usmerjanje ni možno. VŠ in RR dejavnosti delujeta skoraj brez učinkovitega vladnega in sistemsko urejenega, torej usklajenega - dorečenega nadzora (v dokaz trditve lahko navedemo: nedokončana tranzicija, atomizirana dejavnost, nedoseganje ciljev…). Nadzorni sistem bi moral vladi omogočati usmerjanje VŠ in RR dejavnosti za uspešno doseganje dogovorjene strategije, ciljev izpolnjevanja poslanstva, kar vse vključuje ugotavljanje učinkovitosti (UMAR poročilo na primer na str. 55 prav tu odpove, saj kljub navajanju vrste podatkov celo na decimalko natančno nič ne pove o učinkovitosti tako glede učinkovitosti polno financiranih raziskovalcev na JRZ, oziroma tretjinsko financiranih na VŠ ustanovah, še manj glede na tujino in države, ki jih želimo dohiteti), racionalnosti delovanja in porabe sredstev, kvalitete, kako institucije izpolnjujejo odgovornost do družbe (accountability), na primer, da univerze znižujejo osip (UMAR poročilo o razvoju 2003 navaja za generacijo vpisanih na Univerzo 1991/92 porabo osem let študija, da je 50% vpisanih v 1. letnik končalo študij. To je nevzdržno, da študent porabi čas in denar za dva študenta. Gotovo temu niso krivi študentje.), krajšajo trajanje študija in dvigujejo kvaliteto. Podobno bi morali tudi JRZ družbi dokazovati upravičenost, da jim družba namenja 25,6% vseh RR sredstev in dokazovati svoje odgovorno ravnanje (accountability). Kaj je vlada v tej zvezi storila in kako, da ustrezni sistemi nadzora niso vzpostavljeni, ali pa delujejo slabo? Brez neodvisnega, mednarodno primerljivega in sistemsko vzpostavljenega nadzora, kot je to določeno v ZVŠ in ZRRD (postopki, metodologija, merila, kriteriji…) ne bomo dosegli izboljšave. Povečana vlaganja v RR dejavnost ne bodo obrodila pričakovanih rezultatov brez učinkovitega in dobro delujočega nadzora RR dejavnosti po mednarodno primerljivih standardih.

3. Mednarodna primerljivost meril, kriterijev, kvalitete, učinkovitosti … Zakon o visokem šolstvu, člen 55 in Zakon o raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki v vrsti členov navaja zahtevo za mednarodno primerljivost meril, postopkov, kvalitete … V Sloveniji so zakonske zahteve o mednarodni primerljivosti samo deklarativno izpolnjene. Institucionalni in sistemski pristopi z nadzorom, ki bi zagotavljali v zakonih zapisano, niso prisotni, kaj šele uveljavljeni in to niti na vladni in ne na institucionalni ravni (postopki in merila za podeljevanja univerzitetnih, pa tudi raziskovalnih nazivov, ocenjevanja raziskovalnih programov, projektov in to ob podeljevanju sredstev, kot ob zaključku, ker ni postopkov ugotavljanja doseženih rezultatov. Manjka tudi preverjanje izpolnjevanja poslanstva institucij.). Še posebej pri preverjanju in ocenjevanju delovanja JRZ je vlada s teh vidikov dokaj slab skrbnik. Brez spoštovanja zapisanega v zakonodaji, pa če je to prijetno ali ne, povečana vlaganja v znanost in VŠ ne bodo volila do vidnejših premikov in učinkov na bolje. Zaradi tega predlagam, da ministrstva in vlada najprej vzpostavijo sistemsko ozadje, nadzorne sisteme in v zakonih zapisane pristope ob upoštevanju mednarodne primerljivosti, kriterijev, meril … in šele potem se naj začno povečevati vlaganja. Kvalitetnih ponudnikov (primerjava z uspešnejšimi EU članicami) raziskovanja, razvoja, pa tudi izobraževalnih storitev v Sloveniji ni veliko. Če bomo na primer uporabili metodologijo Evropske znanstvene fundacije, vodilnih nordijskih držav, okvirnega programa in ustrezna merila, kriterije bo število uspešno ocenjenih raziskovalnih programov - projektov, govorim po občutku, vsaj za eno tretjino manjše. Lahko se celo zgodi, da bo ostajal denar nerazporejen zaradi pomanjkanja kvalitetnih ponudnikov. To ni narobe, ostanek denarja je nameniti vstopanju mladih v RR dejavnost. Tako bi izboljšali danes zelo slabe možnosti, da mladi raziskovalci, ki se vračajo tudi iz tujine, lahko konkurenčno vstopali v RR dejavnosti. Mnogi ugotavljajo, da je "nenapisano pravilo" dote in zagotavljanja socialnega miru v financiranju VŠ in znanosti preveč prisotno in izredno zaviralno deluje tako v smislu skrbi za večjo kvaliteto, odprtost v prostor, kot prenos dosežkov v gospodarsko okolje.

4. O konkurenčnosti slovenske znanosti in univerz.
RR dejavnost v Sloveniji in univerze v Sloveniji so zelo dobre, enake ali boljše kot v Evropi. Kdo nam to pove? Direktorji in rektorji, vsakega mnenja neodvisnih ocenjevalcev se pa otepajo. RR dejavnost posebej na področju tehnike in naravoslovja dokazuje svojo veljavo ne samo z objavami visoko citiranih člankov (smo med zadnjimi v Evropi), temveč z najbolj zaželenimi rezultati, to je patenti in naročili gospodarskih subjektov za storitve. Merilo resnične odličnosti v mednarodnem prostoru, uveljavljenosti neke univerze ali inštituta je, da mednarodne korporacije ali gospodarski subjekti naročajo usluge pri njih. Drugotno merilo uspešnosti in uveljavljenosti je na splošno število pridobljenih oz. v gospodarsko izrabo posredovanih patentov, ustanovljenih podjetij. Pa tudi doseženi obseg mednarodnega financiranja (okvirni programi, EZF …). Skoraj bi lahko rekli, da je RR delovanje toliko močno in velja, kolikor je tržno iskano. Da pri nas ni povečevanja vlaganja ekonomskih - profitnih dejavnosti v RR, je verjetno zato, ker je učinek in profit, ki ga lahko po tej poti povečajo, premajhen (preveč negotov, odmaknjen). Tudi v Evropi se že dogaja, da velike firme selijo RR naročila tja, kjer za vložek dobijo več, ceneje, zelo hitro in kvalitetno znanje, torej v okolja, ki vzpodbudno podpirajo RR dejavnosti (ZDA, Indija, Kitajska in nekatere osrednje- in vzhodnoevropske države). Če bi bile naše znanosti in univerze tako dobre, kot je slišati iz samohval, bi naročila prihajala k nam, ker smo po ceni delovne ure raziskovalca vsaj v EU prostorih še vedno konkurenčni. Očitno "škripa" zaradi slabe konkurenčnosti, ki je posledica slabe učinkovitosti, kvalitete, inovativnosti in še marsičesa.

Velja ugotovitev, da RR dejavnost in VŠ sistem v Sloveniji delujeta v izoliranem in zaščitenem okolju in brez prisotnih konkurenčnih ponudnikov. Zanimivo, da niti na nacionalnem nivoju ne ugotavljamo konkurenčnih kazalcev, kaj šele na mednarodnem nivoju. Davkoplačevalce (denar, zbran z davki) zanima in pričakujejo, da bo denar uporabljen racionalno, učinkovito za doseganje kvalitetnih rezultatov premikov, ki bodo slej ko prej tudi v pomoč davkoplačevalcem. Torej denar davkoplačevalcev za raziskave bi morala vlada investirati kot dober gospodar tistim, ki zagotavljajo najcenejše, najhitrejše, najboljše doseganje raziskovalnih ciljev in strateško doseganje predvidenih nalog. Za davkoplačevalce ni pomembno, katera inštitucija je opravila in koliko raziskav. To navaja na misel, da bi morali v Sloveniji tako, kot ZRRD predvideva, čim prej vzpostaviti neodvisno ocenjevanje raziskovalnih predlogov (metodologija, mednarodni eksperti - ocenjevalci, merila, kriteriji) ustrezno prirediti obrazce za prijavo in še kaj. Morda bi kazalo za določen del sredstev, cilje razpisati tudi mednarodni poziv in tako omogočiti, da tudi iz EU 25 konkurirajo raziskovalci za financiranje v Sloveniji.To bi bilo zelo koristno, saj bi uvedlo konkurenčnost, pa tudi neposredno primerjanje kvalitete,učinkovitosti … Od podanega predloga je ločiti in drugače, prednostno obravnavati nacionalno pomembne in strateške raziskave (obramba, ekologija, zdravje, prehrana, trajnostni razvoj …), torej vsa tista področja, ki so pomembna za ohranjanje narodne dediščine, zaščito in razvoj kulture, narodne identitete in jezika. Torej nacionalno pomembne raziskave urejujejo drugačna pravila in pristopi, vendar tudi tukaj veljajo učinkovitost, racionalnost, kvaliteta ...
Ob koncu želimo izpostaviti razpravi ugotovitev, da kolikor neka RR dejavnost, program, projekt ni mednarodno kvaliteten, konkurenčen (tehnika, naravoslovje), potem tudi za Slovenijo ni primeren in sprejemljiv. Kolikor tak program kljub ugotovljenemu financiramo, je denar pretežno izgubljen. Podoben je razmislek pri podeljevanju univerzitetnih in raziskovalnih nazivov. Če kandidat ni mednarodno konkurenčen, to je sprejemljiv, potem tudi za Slovenijo ni dober in sprejemljiv.

Akademik Alojz Kralj, SAZU

No documents found