arhivska stran
teme

Janez Podobnik

Inovativne okoljske tehnologije v luči nove evropske finančne perspektive 2007-2013

Na Evropskem Svetu v Lizboni marca 2000 si je Evropska unija postavila za cilj postati do leta 2010 najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Sprejeta je bila »Lizbonska strategija«. Že na Evropskem Svetu v Göteborgu junija 2001 pa je bila sprejeta še »Strategija trajnostnega razvoja EU«, ki je Lisbonski strategiji dodala tudi okoljsko dimenzijo.

Analiza uresničevanja ciljev Lizbonske strategije, ki jo je v poročilu novembra 2004 pripravila posebna skupina pod vodstvom nekdanjega nizozemskega zunanjega ministra gospoda Wima Koka pa je pokazala, da brez nekaterih bistvenih popravkov strategija nikoli ne bo uresničena. Zato je bilo februarja 2005 pripraviljeno novo Sporočilo Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu z naslovom »Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – Nov začetek za Lizbonsko strategijo« (»Working together for growth and jobs: A new start for the Lisbon Strategy« - COM (2005) 24). Dokument dejansko predstavlja popravljeno Lizbonsko strategijo, kjer je poseben poudarek dan ekonomski rasti ob upoštevanju osnovnih principov varstva okolja.

Seveda pa lahko pravilno naravnana okoljevarstvena politika bistveno prispeva tudi k trajnostnemu razvoju in k večji ekonomski rasti, zato je Evropska komisija v januarju 2004 objavila poseben »Akcijski načrt okoljskih tehnologij za Evropo« (»Environment Technology Action Plan« – ETAP, COM (2004) 38 final), ki je dal poseben poudarek razvoju novih inovativnih okoljskih tehnologij, ki bodo pripomogle k hitrejši uresničitvi »lizbonskih« ciljev.

Kaj so »okoljske tehnologije«? Zelo preprosti odgovor bi bil: »Okoljske tehnologije so vse tiste tehnologije, ki v primerjavi z njim podobnimi tehnologijami počnejo isto, vendar brez ali z manj škodljivim vplivom na okolje.«

Popolnoma razumljivo je, da ko govorimo o okoljskih tehnologijah, ne mislimo na tehnologije za čiščenje onesnaženja »na koncu cevi« (»end-of-pipe«). Okoljske tehnologije so lahko različne »integrirane« tehnologije, ki ne onesnažujejo okolja, oziroma manj onesnažujejo okolje kot trenutno uporabljene tehnologije za proizvodnjo izdelkov, novih materialov, proizvodnjo in učikovito rabo energije, itd.

Nove in inovativne okoljske tehnologije prispevajo k ekonomski rasti na različne načine. Ker zmanjšujejo stroške varstva okolja, omogočajo »več varstva okolja za manj denarja«, oziroma, doseganje predpisanih okoljskih standardov na cenejši način. Na ta način privarčevane finančne vire lahko plasiramo kjerkoli drugje v gospodarstvu. Okoljske tehnologije pomagajo pri razbijanju vzročne povezave med onesnaževanjem okolja in rabo naravnih virov ter gospodarsko rastjo, kar omogoča gospodarstvu na daljši rok večji obseg rasti, ob spoštovanju omejitev zaradi okoljskih standardov. To pa je bistvo trajnostnega razvoja.

Okoljske tehnologije lahko predstavljajo pomemben most med Lizbonsko strategijo in trajnostnim razvojem, ker prispevajo k ekonomski rasti, izboljšujejo okolje in varujejo naravne vire. Zato so po vsebini našle svoje mesto tudi v predlogu Nove finančne perspektive EU in v okvirnih programskih dokumentih EU.

Predlog »Nove finančne perspektive 2007- 2013«, ki predstavlja srednjeročni strateški javnofinančni načrt Evropske unije in ga je Evropska komisija formalno predstavila 10. februarja 2004, daje v okviru poglavja »Trajnostna rast« poseben poudarek prav implementaciji ciljev Lizbonske strategije torej doseganju večje konkurenčnosti, večje gospodarske rasti ter ekonomske in socialne kohezije. Do leta 2013 naj bi se »lizbonska« komponenta trajnostne rasti povečala skoraj 3-krat glede na njen obseg v letu 2006 in dosegla že 1/3 vseh sredstev za trajnostno rast. Pomembna je tudi dinamika, saj je rast te komponente v novi finančni perspektivi od vseh postavk najbolj očitna, kar jasno kaže na željo po stimulaciji gospodarske rasti v Evropi.

Medtem ko še poteka razprava o sprejetju Nove finančne perspektive v EU, pa je Evropska komisija že pripravila Evropskemu parlamentu in Svetu predlog sklepa o ustanovitvi »Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007-2013)«.

Program za konkurenčnost in inovativnost (PKI) bo v skupen okvir združil posebne podporne programe Skupnosti in ustrezne dele drugih programov Skupnosti na področjih, kritičnih za dvig evropske produktivnosti, inovacijskih zmogljivosti in trajnostne rasti ob hkratnem obravnavanju povezanih okoljskih vprašanj. To med drugim obsega tudi nekatere ukrepe Skupnosti, ki trenutno potekajo in se nanašajo na varstvo okolja in okoljske tehnologije, kot so Finančni instrument za okolje (LIFE) in večletni akcijski program na področju energije »Inteligentna energija – Evropa« v podporo učinkovite rabe energije in novih ter obnovljivih virov energije v vseh sektorjih, vključno s prometom.

PKI bodo sestavljali trije posebni podprogrami, od katerih sta vsaj dva ozko vezna na razvoj inovativnih okoljskih tehnologij:
  • Program za podjetništvo in inovativnost,
  • Podporni program za politiko informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in
  • Program Inteligentna energija – Evropa.

Program za podjetništvo in inovativnost

Spomladanski Evropski svet iz leta 2004 je poudaril, da so »konkurenčnost, inovativnost in pospeševanje podjetniške kulture odločilni pogoji za rast – bistveni za gospodarstvo kot celoto – in zlasti pomembni za mala in srednje velika podjetja«. Poudaril je tudi, da »Rast mora biti okolju primerna, da je lahko trajnostna.« »Rast je treba ločiti od negativnih vplivov na okolje.« »Čiste tehnologije so življenjskega pomena za polno izkoriščanje sinergij med podjetjem in okoljem.«

Program za podjetništvo in inovativnost bo tudi eden od instrumentov, ki podpirajo izvajanje Akcijskega načrta za okoljske tehnologije, namenjen odstranjevanju ovir pri izkoriščanju polnih možnosti okoljskih tehnologij za varstvo okolja ob hkratnem prispevanju h konkurenčnosti in gospodarski rasti, tako da bo omogočil Evropski uniji, da prevzame vodilno vlogo pri razvijanju in uporabi okoljskih tehnologij, ter mobiliziral zainteresirane strani za podporo tem ciljem. Spomladanski Evropski svet iz leta 2004 je pozdravil akcijski načrt in pozval k njegovemu izvajanju. Zlasti je pozval Komisijo in Skupino Evropske investicijske banke (EIB), naj raziščeta možnosti sprostitve celotnega nabora finančnih instrumentov za promocijo teh tehnologij. Sporočilo Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu v letu 2005 je nadaljnje poudarilo potrebo po močnem spodbujanjem ekološke inovativnosti in navedlo, da bo Komisija še odločneje spodbujala okoljske tehnologije.

Inovativnost je poslovni proces, ki je povezan z izkoriščanjem tržnih priložnosti za nove izdelke, storitve in poslovne procese. Močan pritisk konkurenčnosti je namreč neogibno potreben za ustvarjanje krepkih spodbud za podjetja, da se trajno posvečajo inovativnosti ter raziskavam in tehnološkemu razvoju (RTR). To je tesno povezano s pripravljenostjo sprejemati tveganje in preskušati nove zamisli na trgu, razpoložljivost rizičnega kapitala pa je pri tem ključna. Nezadostna inovativnost je eden izmed pomembnejših vzrokov slabih uspehov v rasti Evrope. Program za podjetništvo in inovativnost bo zato podpiral horizontalne dejavnosti za izboljšanje, spodbujanje in pospeševanje inovativnosti (vključno z ekološko inovativnostjo) v podjetjih. To bo vključevalo pospeševanje sektorsko značilne inovativnosti, grozdov, javno-zasebnega partnerstva za inovativnost in uporabe upravljanja inovativnosti. Prispeval bo tudi k zagotavljanju podpornih storitev za inovativnost na regionalni ravni, zlasti za nadnacionalni prenos znanja in tehnologije ter upravljanje intelektualne in industrijske lastnine.

Program inteligentna energija – Evropa

Program Inteligentna energija – Evropa (2003–2006) se bo nadaljeval in razširil s PKI. Ker sloni na členu 175(1) Pogodbe, je cilj programa Inteligentna energija - Evropa podpirati trajnostni razvoj, kolikor je v zvezi z energijo, in prispevati k dosegi splošnih ciljev varstva okolja, zanesljivosti dobave in konkurenčnosti.

Skoraj 94 % emisij toplogrednih plinov je mogoče pripisati porabi energije, promet pa povzroča 90 % povečanja emisij CO2. Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije so bistveni pri izpolnjevanju kjotskih zahtev in zmanjšanju naraščajoče odvisnosti Evrope od uvoza energije, ki bi lahko leta 2030 dosegel skoraj 70 %. Unija si prizadeva doseči ambiciozni cilj 12 % deleža obnovljive energije v bruto nacionalni porabi do leta 2010 in dodatno zmanjšati končno energetsko porabo, toda teh ciljev ne bo mogoče doseči brez dodatnega ukrepanja na ravni držav članic in Skupnosti. Unija si je postavila jasne kvantitativne cilje glede uporabe inteligentne energije, ki jih je treba doseči do leta 2010. Ti vključujejo podvojitev deleža obnovljivih virov energije v energetski porabi EU do dosege 12 %, povečanje deleža elektrike, pridobljene z obnovljivimi viri, na 21 %, in povečanje deleža biogoriv do 5,75 % v bencinu in dizelskem gorivu za promet. Doseči je treba tudi vrsto kvalitativnih ciljev, kot sta povečana prodaja energetsko učinkovitih izdelkov/naprav in razširitev zelo učinkovite soproizvodnje toplote in energije. Pripravljena sta bila dva pomembna predloga za države članice za dodatno zmanjšanje obsega energije za končno porabo za 1 % letno in za zmanjšano energetsko porabo izdelkov porabnikov, ki izpolnjujejo zahteve ekološkega oblikovanja.

Vzporedno s temi pravnimi ukrepi Skupnost izvaja programe, ki pripomorejo k izvajanju pravnih aktov Skupnosti. Program Inteligentna energija – Evropa je netehnološki program Skupnosti na področju energije, ki je usmerjen v odstranitev netehničnih ovir, ustvarjanje tržnih priložnosti in ozaveščanje.

Predhodna ocena naslednika programa »Inteligentna energija – Evropa« je ugotovila, da je sedanji program stroškovno učinkovit in da ga mora novi program nadaljevati. Program Inteligentna energija – Evropa v okviru PKI je zato namenjen pospeševanju dela pri dogovorjeni strategiji in ciljih Skupnosti na področju trajnostne energije, zlasti za olajšanje razvoja in izvajanja ureditvenega okvira za energijo, povečanje ravni naložb v nove in učinkovitejše tehnologije in povečanje prevzemanja in povpraševanja po energetski učinkovitosti, obnovljivih virih energije in energetski raznovrstnosti, tudi v prometu, z ozaveščanjem in seznanjanjem ključnih dejavnikov v EU. Program bo pripomogel premostiti razliko med uspešno predstavitvijo inovativnih tehnologij in njihovim dejanskim uvajanjem na trg za množično uporabo. Pripomogel bo h krepitvi upravne sposobnosti razvijati strategije in politike kakor tudi izvajati obstoječe predpise, in to posebno pri novih državah članicah. Program je tudi namenjen trajnostni gospodarski rasti z odpiranjem delovnih mest, večjo socialno vključenostjo in višjo kakovostjo življenja ter obenem preprečevanjem nepotrebne porabe naravnih virov.

Program se bo členil na tri posebna področja:
  • energetska učinkovitost in razumna raba energije, zlasti v sektorjih gradbeništva in industrije (»SAVE«);
  • novi in obnovljivi viri energije za centralizirano in decentralizirano proizvodnjo elektrike in toplote ter njihovo vključitev v lokalne okoljske in energetske sisteme (»ALTENER«);
  • energetski vidiki prometa, diverzifikacija goriva, na primer z novim razvijanjem in z obnovljivimi viri energije, in obnovljiva goriva in energetska učinkovitost v prometu (»STEER«).

Poleg tega je program namenjen financiranju horizontalnih pobud, ki združujejo energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v več gospodarskih sektorjih in/ali povezujejo razne instrumente, orodja in akterje v istem ukrepu ali projektu.

Mednarodna razsežnost programa Inteligentne energije (»COOPENER«) se bo nadaljevala v okviru novih instrumentov pomoči, ki jih je predlagala Komisija septembra 2004. Podprti bosta dve glavni vrsti projektov: na eni strani projekti promoviranja in razširjanja, ki naj bi prispevali k ugodnim splošnim razmeram za tehnologije trajnostne energije, ki vključujejo upravne struktur, splošno ozaveščenost, horizontalno in vertikalno sodelovanje in mreženje kot tudi boljše izvajanje ureditvenega okvira; na drugi strani projekti replikacije, ki sistematično spodbujajo uvajanje novih tehnologij trajnostne energije.

Finančni okvirni znesek za izvajanje okvirnega programa PKI znaša 4.212,6 milijona EUR. Okvirno dodeljena proračunska sredstva za posebne programe so:
  • 2.631 milijonov EUR za uresničevanje Programa za podjetništvo in inovativnost, od katerih bo 520 milijonov uporabljenih za pospeševanje ekoloških inovacij;
  • 801,6 milijona EUR za uresničevanje Podpornega programa za politiko IKT;
  • 780 milijonov EUR za uresničevanje »Programa inteligentna energija –Evropa«.


PODPORA INOVATIVNIM OKOLJSKIM TEHNOLOGIJAM V SLOVENIJI

Evropska komisija je v Poročilu o implementaciji Akcijskega načrta okoljskih tehnologij za Evropo v letu 2004, ki je bil objavljen 27.1.2005 v dokumentu COM(2005) 16 final, poudarila, da so nekatere države članice že pripravile programe, uvedle nekatere instrumente in ukrepe, ki pospešujejo »eko – inovacije« ter razvile nekaj primerov dobre prakse. Vendar pa hkrati ugotavlja, da bi za morale za učinkovitejšo implementacijo ETAP-a vse države članice do konca leta 2005 pripraviti časovne načrte s konkretnimi ukrepi, mobilizirati dodatne oblike financiranja »eko-inovacij« in novih okoljskih tehnologij z ustanovitvijo skladov za tvegane naložbe, izdelati nacionalne plane za »zelena javna naročila« in bolje povezati različne razvojno-raziskovalne programe na nacionalni in regionalni ravni.

To prav gotovo velja tudi za Republiko Slovenijo. Resorno ministrstvo pristojno za okolje je preteklih letih razvilo nekatere oblike spodbujanja inovativnih tehnologij predvsem na področju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (URE/OVE), podprlo določbe predpisov o »zelenih javnih naročilih« in začetke proizvodnje biogoriv. V začetku leta 2005 je nadzorni svet Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada sprejel pobudo za razvoj nove oblike financiranja inovativnih okoljskih tehnologij z oblikovanjem naložbenega sklada tveganega kapitala. Pobudo je na predlog ministra, pristojnega za okolje podprl tudi gospodarski kolegij predsednika Vlade Republike Slovenije. S takšno obliko financiranja bi lahko v Sloveniji podprli razvoj in trženje inovativnih okoljskih tehnologij na številnih področjih, kot so:
  • Izgradnja sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB)
  • Pridobivanje električne energije s pomočjo bioplina iz živalskih in drugih organskih odpadkov,
  • Proizvodnja električne energije s fotovoltaičnimi sistemi,
  • Pogodbeno financiranje ukrepov za učinkovito rabo energije (URE),
  • Naložbe v druge inovativne okoljske tehnologije ki jih razvijajo mala in srednje velika podjetja v Sloveniji
Vendar pa Republika Slovenija kljub vsemu še vedno potrebuje učinkovito medresorsko usklajeno politiko in strategijo podpore inovativnim okoljskim tehnologijam, z jasno opredeljenimi ukrepi, sredstvi, roki in cilji, ki ne bo samo še en izdelek več pristojnega ministrstva za okolje, ampak bo vključevala tudi druge resorje, pristojne predvsem za gospodarstvo, energetiko, finance ter raziskovanje in razvoj in bo dejansko predstavljala Vladno strategijo Republike Slovenije. Le tako bo Republika Slovenija v prihodnjih letih lahko uspešna pri izpolnjevanju ciljev Lizbonske strategije in tudi pri koriščenju evropskih sredstev, ki so za ta namen načrtovana v novi finančni perspektivi 2007-2013.

Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, oktober 2005





No documents found