arhivska stran
teme

Prof. dr. Anton Žabkar, prof. dr. Anton Bebler, izr. prof. dr. Ljubica Jelušič: Vojaško-strateški vidiki razvoja svetovnih procesov v 21. stoletju - ogrožanje varnosti in vojaško-strateški vidiki nacionalne varnosti v prihodnje


Pri predvidevanju razvoja svetovnih procesov in mesta ter vloge oboroženih sil v svetovni politiki upoštevamo tri teorije: realistično, liberalistično in strukturalistično. Ker so ZDA v tretjem tisočletju ostale edina velesila, kar ustvarja v mednarodnih odnosih posebne vrste unipolarizem, je pri načrtovanju in vodenju tranzicijskih procesov v Sloveniji potrebno upoštevati novo ameriško doktrino preventivne obrambe, implikacije te doktrine na akcijski ravni ter verjetne posledice uporabe te doktrine pri državah in gibanjih, ki jih ZDA označujejo kot sovražne, teroristične, malopridne ali kar države osi zla. Čeprav upoštevamo vse tri teoretske pristope k mednarodnim odnosom, pa ugotavljamo, da prihaja v aktualni ameriški politiki zlasti do redefinicije realistične teorije in sicer v smeri oblikovanja pragmatičnega realizma v mednarodnih odnosih. V nadaljevanju opozarjamo na vsebino in verjetne posledice nove ameriške doktrine preventivne obrambe ter na potencialne odgovore drugih držav na novo svetovno ureditev.

1. Nova ameriška doktrina preventivne obrambe vključuje krepitev strateških sil (v razširjeno triado so vključene vesoljske sile in strateška antibalistična obramba), krepitev konvencionalnih sil (RMA - Revolution in Military Affairs je v polnem razmahu, s težiščem na kompjuterizaciji in digitalizaciji bojišča), krepitev sil za posebno delovanje (Special Forces) in razvoj novih orožij 7. generacije; v to kategorijo sodijo energetska orožja (visokoenergetski laserji, examer laserji, akustični generatorji, orožja z elektromagnetnim pulzom - EMP, gravitacijska orožja), jedrska taktična orožja (mini - nuclear weapons s t.i. čisto eksplozijo oz.brez radioaktivne kontaminacije okolja), orožja za informacijsko bojevanje, nesmrtonosna in manj kot smrtonosna orožja ter orožja za geofizikalno bojevanje. Pričakujemo, da bodo ti zahtevni projekti vzpodbudili rast obrambnega proračuna v naslednjem desetletju, to pomeni, da bo novi impulz oborožitvene tekme imel kratkoročne in dolgoročne učinke. Mirovne dividende iz časa po koncu hladne vojne je nepreklicno konec. Preusmeritve velike količine javnega denarja v obrambni proračun vsaj za prihodnja 4 leta ne bo možno zaustaviti niti s spremembo na vrhu državne administracije.

2. Prvi rezultati nove ameriške (t.i.Rumsfeldove) doktrine v praksi vojaških posegov v osrednji Aziji in na Srednjem Vzhodu kažejo, da so ameriške sile dosegle vidne vojaške rezultate v rekordno kratkem času in z minimalnimi izgubami. Ta dejstva bodo v prihodnje v ZDA močno vplivala na zmanjšanje odporov proti uporabi oboroženih sil za reševanje varnostnih in drugih mednarodnih problemov. V Afganistanu so bile s strani koalicije pod vodstvom ZDA uporabljene v glavnem specialne sile (special forces) ter vse vrste letalstva (strateško, mornariško, raketno in taktično letalstvo), ki so olajšale prodor in hitro zmago kopenskih sil "Severne lige" (oborožene, opremljene in oskrbovane s strani Ruske federacije). V drugem posegu v Iraku so ZDA, VB in Avstralija uporabile vse veje oboroženih sil (kopensko vojsko, mornariško pehoto in zračno-desantne ter specialne sile). Zaradi uporabe novih tehnologij in povečane zmogljivosti sil, so ameriško-britanske sile za razbitje iraške vojske in okupacijo ("osvoboditev") Iraka porabile le 20 milijard dolarjev in 26 dni, kar je vsaj glede denarja 4- krat manj kot je bilo porabljenega denarja za prvo zalivsko vojno leta 1991, z vidika porabe časa pa približno 2- krat manj. Če ob tem upoštevamo, da so v prvi zalivski vojni leta 1991 skupne zavezniške izgube znašale 365 mož, v drugi pa le 160, in to pri veliko neugodnejšem razmerju sil (v prvi vojni so zavezniške kopenske enote dosegle pri napadu na Kuvajt strateško - operativno razmerje 2:1, v zadnji vojni pa je bilo to razmerje 3:1 v korist branilca), potem postaja jasno, da bodo ti empirični kazalci učinkovitosti nove doktrine okrepili zlasti vpliv tistih, ki ocenjujejo, da so ZDA uspele oblikovati doktrino "humanega vojskovanja" (seveda gledano s strani ZDA).

3. Implikacije nove ameriške doktrine na akcijski ravni bodo vidne v preventivni uporabi oboroženih sil, kar pomeni, da se ZDA odmikajo od nekdanje strategije povračilnih maščevalnih udarov (kot so storile v Afganistanu in Sudanu po terorističnih napadih na ameriške ambasade v vzhodni Afriki) in jo zamenjujejo s preventivnimi vojnami, ki edine, po ameriških ocenah, zagotavljajo, da bodo ZDA tudi v prihodnje lahko obdržale strateško pobudo, zlasti pred teroristi. Nova doktrina bo povzročila stalno revidiranje seznama držav, ki tvorijo Os zla (Axis of Evil) in serijo novih napadov na države na tej osi, zato se v ZDA zavedajo, da bi zaradi tega lahko prišlo do razpršitve ameriških vojaških sil, s tem pa do "utapljanja v močvirju propadlih držav". Da bi se temu izognile, bodo ZDA tudi vnaprej poskušale formirati ad hoc koalicije, v svoje akcije bodo vključevale OZN, NATO, in druge (mednarodne organizacije so že bile in bodo še bolj instrument politike držav članic, zlasti stalnih članic Varnostnega sveta). To pomeni, da bodo tudi države, ki se bodo vključevale v te koalicije, morale slediti ameriškim trendom, povečevati obrambne proračune in dopolnjevati ameriške potrebe v novi doktrini. Ameriške sile niso usposobljene in tudi ne zainteresirane za dolgotrajno vzdrževanje okupacijskih režimov. Po izvedenih vojaških operacijah jih bodo poskušale čimprej transformirati v mirovne operacije, pri čemer bodo s svojimi silami izvajale v glavnem peace enforcement, delno tudi peacekeeping, peacebuilding in peacemaking. Večina zahodnoevropskih industrijskih držav ni sposobna slediti ameriškemu razvoju na strateški ravni (delno samo Velika Britanija, ki izvaja doktrino strateške remilitarizacije oziroma krepitev sil za vodenje vojne), zato prihaja do odporov v Zahodni Evropi proti ameriški prevladi. Vseeno pa je bolj ali manj odkrito sodelovanje z ZDA edina garancija za lasten razvoj. V skladu z razvojem specialnih sil v ZDA bodo morale tudi države v koalicijah povečati in izpopolniti svoje specialne sile na ravni ameriških standardov. Čeprav se že sedaj pojavljajo notranji kritiki dosedanje ameriške usmeritve na azijski krizni lok - temeljil je na presoji, da se tam postavlja obrambna linija pred Kitajsko (predlog kritikov je, da bi se ZDA usmerile na bližnje okolje, to je Latinsko Ameriko in Afriko), se pri sedanji konstelaciji notranjepolitičnih sil v ZDA, v naslednjih 4-5 letih ne more pričakovati, da bi ZDA spremenile dosedanja srednjevzhodna težišča, na katera so se usmerile po inavguraciji nove doktrine. ZDA bodo nadaljevale s politiko ohranjanja stabilnosti v posameznih svetovnih regijah, večinoma s kombinacijo strategije zadrževanja in strategije zastraševanja, pri čemer je slednja v blažji obliki sankcij ter v strožji obliki vojaških napadov, celo brez avtorizacije mednarodnih organizacij. V novi ameriški doktrini je vidna usmeritev na pragmatični realizem, pri čemer se strateškim interesom podrejajo vsi drugi, včasih celo varnostni interesi ameriških državljanov.

4. Z vidika posledic ameriške nove doktrine lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da bodo države in gibanja, ki so ogrožena z ameriško akcijo in ameriškimi pritiski na njihove zaveznike, nadaljevala z dosedanjimi terorističnimi operacijami oziroma asimetričnim vojskovanjem. Za postmoderni terorizem bo značilno, da bo imel težišče na ameriških državljanih, čeprav bodo žrtve tudi med drugim, nevpletenim prebivalstvom, da bo v ta namen uporabljal orožja za množično uničevanje (največ nudijo biološka orožja kot "atomska bomba revnih", ker jih je lažje izdelati in surovine niso pod nadzorom Mednarodne jedrske agencije), da se bo pri pripravah in izvedbi opiral na informacijsko tehnologijo (v prvi vrsti na napade na internet in druge informacijske sisteme, npr.virusi) in da bodo njegov glavni akter - interesno povezane zelo heterogene nedržavne organizacije, globalno povezane v mrežne teroristične strukture, brez jasne države v ozadju. Največjo potencialno grožnjo za varnost industrijsko razvitih držav (ter tudi za RS) predstavlja terorizem v povezavi z orožji množičnega uničenja. Razvoj in (za teroriste) varna uporaba teh orožij pa je dejansko možna le ob podpori neke dovolj razvite države ti. "tretjega sveta", ki jo vodi nek neodgovorni diktator. Za pariranje te grožnje je potrebno učinkovito sodelovanje mednarodne skupnosti, za kar že obstojijo povsem uporabni instrumenti v okviru OZN. Ker udari in razbitja posameznih organizacij ne bodo bistveno vplivali na teroristično mrežo kot celoto, je možno uspehe v boju proti takemu terorizmu pričakovati le, če se bodo države medsebojno tesno povezale. Terorizem dejansko postaja globalni varnostni problem, čeprav se lahko Sloveniji zdi, da se mu lahko izogne. Tudi v prihodnje je možno pričakovati, da bodo teroristi namesto posameznih napadov na manjše cilje in skupine ljudi, preferirali napade na sisteme, ki so simboli državne moči, ob povzročanju kar se da velikega števila človeških žrtev. To pomeni spremembo v bistvu terorizma, ki je v preteklosti povzročal manjše število žrtev, vendar veliko medijsko pozornost, v prihodnje pa bo povzročal medijsko pozornost z velikim številom žrtev, celo večjim, kot to velja za sodobne oborožene spopade. Terorizma ni možno zatreti s pretežno vojaškimi sredstvi in z nobenimi sredstvi ni moč preprečiti pojava novih žarišč terorizma.

5. kaj se dogaja z mirovno dividendo po koncu hladne vojne? Do radikalnega zmanjšanja obrambnih proračunov je prišlo v Evropi, zlasti v državah, ki niso bile članice Nata, upadli pa so tudi v razviti Evropi. Ruska federacija je rekordno zmanjšala svoj obrambni proračun in vojaške sile. Toda ta trend so ustavili in obrnili pod V. Putinom. Obrambni proračuni naraščajo v treh regijah - osrednja in južna Azija, vzhodna Azija, posebno Kitajska, Latinska Amerika in Avstralija. Z vstopom v Nato se bodo obrambni proračuni v Srednji in Vzhodni Evropi nadzorovano povečevali. Trend upada množičnih armad se bo nadaljeval, v zameno za dražje visoko tehnološke oborožitvene sisteme. Gre za trend ukinjanja ali suspendiranja univerzalne vojaške obveznosti v zameno za zaposlovanje prostovoljnih vojakov, tudi najemnikov (državljanstvo ne bo več predpogoj za vojaško službo), ki so lahko v stalni bojni pripravljenosti in fleksibilni v gibanju za delovišči - kriznimi žarišči po svetu. Poklicne vojske v bistvu sledijo novi ameriški doktrini preventivne obrambe izven lastnega nacionalnega ozemlja. Teritorialna obramba znotraj con miru ni več rentabilna, smiselna je le na mejah med conami miru in conami nemirov - tam bodo vojske verjetno še popolnjevale svoje vrste z obvezniškimi vojaki. Vojske bodo primorane v multinacionalne enote, kar pomeni, da se bo v njih oblikovala nova vojaška multinacionalna kultura, ta pa bo v nasprotju z bolj nacionalnimi - provincialnimi kulturami njihovih matičnih okolij. Multinacionalno pomeni tudi mednarodni politični nadzor, verjetno znotraj koalicij, ki jih bodo tvorile matične države.

6. Prepad med vlaganji v vojaško sfero, razvoj novih tehnologij in orožij med ZDA in državami članicami EU ter večino preostalega sveta se bo še naprej nadaljeval. Tudi po gospodarski moči in glede na prebivalstvo bodo ZDA sredi tega stoletja dvakrat večji in močnejši od EU. Ta predvidevanja ekonomistov in demografov potrjujejo nujno potrebo po aktivnem in tvornem sodelovanju RS, v skladu z našimi zmožnostmi, tako v NATO kot v nastajajoči varnostni strukturi EU. Tudi v našem interesu je dolgoročna ureditev razmerij med EU in NATO brez tekmovanja ter zelo dragega in nepotrebnega podvajanja zmogljivosti, ob razumni delitvi nalog glede na zvrst morebitnih posredovanj zunaj evropske celine ter njihov geografski doseg. RS bi skupnim naporom NATO in EU lahko največ prispevala z mirovnimi četami, policijskimi oddelki ter z obveščevalno dejavnostjo.

Prof. dr. Anton Žabkar, prof. dr. Anton Bebler, izr. prof. dr. Ljubica Jelušič -- Fakulteta za družbene vede, katedra za obramboslovje

Ljubljana, oktober 2003





No documents found