arhivska stran
teme

Prof. dr. Marko Jaklič: Potrebna je sprememba nacionalnega inovacijskega sistema in odgovorna zavezanost konkretnim ciljem

Slovenija se zavezuje (tudi do EU), da bo do leta 2010 povečala znesek vlaganj za raziskave in razvoj (RR) na 3% BDP (1 točka država in 2 točki podjetja) iz zdajšnjih 1.6%. Država naj bi povečala investicije za RR za 25% in podjetja za več kot 250%. Ali si je smiselno zastavljati cilje, za katerimi ne stojijo jasni nosilci in odgovornosti? Slovenska država je znana po tem, da sama ne uresničuje tistega, kar sklene (glej Poročilo o razvoju ali dejstvo, da je Nacionalni raziskovalni program iz leta 1995 že četrtič napovedal, da se bo delež RR sredstev v BDP povečal na 2.5% do leta 2000). Še težje je pričakovati, da se lahko takšnemu dolgoročnemu cilju vnaprej zavežejo podjetja. Ne zanikam smiselnosti zapisovanja številčnih ciljev, vendar se je najprej potrebno odgovorno lotiti konkretnih aktivnosti v smislu strukturnih sprememb in vodenja NIS (nacionalni inovacijski sistem, ki ga sestavljajo podjetja, raziskovalni inštituti, univerze, druge podporne institucije in podjetja ter država) ter zasledovanju ciljev po načelu majhnih korakov. Če bomo uspešni pri tem, bo sledil tudi primeren delež RR vlaganj v BDP.

Temeljni izziv inovativnosti ni v pomanjkanju izumov, ki so pogosto v začetni fazi prosto na razpolago, temveč v sposobnosti njihove komercializacije, kar pa ni tehnološki temveč organizacijski izziv za celoten nacionalni inovacijski sistem. Ne glede na posamezne formalne reforme tistega dela NIS, ki je v pristojnosti države (univerze, raziskovalni inštituti), se dejansko ni zgodilo veliko v smislu prilagajanja novim okoliščinam, ki kličejo po večji »koristnosti« RR sfere oziroma povezanosti z gospodarstvom. Veliki napori na teh institucijah se vlagajo v obrambo obstoječih »vrtičkov«, kar seveda podpira tudi vladna logika zasledovanja »dot« pri financiranju. Na ta način bo seveda težko doseči potrebne strukturne spremembe pri vsebini raziskovalnih aktivnosti in njihove organiziranosti. Na primer, zaradi neugodne dote in relativne »nerazvitosti« področja pridobivajo raziskave na področju poslovnih ved v Sloveniji sramotno malo sredstev. Pri nas se torej ne more zgoditi primer iz Finske, kjer so ugotovili, da je management znanja eno ključnih področij prihodnjega gospodarskega razvoja in so mu tato določili ustrezno mesto. V partnerstvu (Nokia in druga podjetja, država, univerza) so zbrali sredstva, s katerimi so za pet let v svojo sredino povabili dva najbolj eminentna tuja znanstvenika iz tega področja, ki so ju načrtovano in uspešno integrirali v reševanje »finskih izzivov«.

Potrebno se je torej oprijeti drugačnega načina (akcijskega) vodenja in ne administriranja, ki bo po eni strani upošteval omejenost (sedanjih) virov ter se na drugi strani soočil s konkretnimi razvojnimi izzivi družbe. Vodenje sprememb v NIS mora torej temeljiti na štirih osnovnih korakih:
1. Seznanitev z »realnostjo« razvojnih izzivov (uradniki in znanstveniki morajo oditi na »teren«)
2. Osredotočanje na konkretne projekte, ki so že dokazali ali kažejo svoj »komercialni« potencial
a. Po eni strani se vse bolj razčiščujejo posamezne skupine podjetij, ki postajajo nosilci razvoja in ki že aktivno iščejo oporo v raziskovalni sferi (na primer TCG Unitech LTH in Litostroj EI).
b. Po drugi strani pa imamo nekaj razvojnih institucij (na primer CEM), ki imajo potencial novih visoko tehnoloških podjetij, ki obetajo preskok na tretjo razvojno stopnico, za katero je značilen aktiven izvoz znanja.
3. Motiviranje vseh elementov NIS, da delujejo v želeni smeri
a. Potrebno je podpirati predvsem usmerjeno aplikativno raziskovanje in eksperimentalni razvoj (pri usmerjenosti raziskav smo v Sloveniji med najslabšimi) in sledilo bo tudi usmerjeno temeljno raziskovanje in znanstvena citiranost oziroma odličnost.
b. Povečati povezanost raziskovalnih in »pedagoških« institucij
c. Raziskovalne institucije (tudi univerze) morajo prevzeti odgovornost za svoj obstoj, ne pa da pričakujejo, da jim bo razlog dajal ustanovitelj oziroma država.
d. Vodenje teh institucij mora postati profesionalno in usmerjeno k trgu (pri tem ne mislim le na zadovoljevanje sedanjega povpraševanja temveč predvsem na kreiranje trga).
e. Potrebna je radikalna sprememba v sistemu financiranja, kjer bo malo prostora za »socialnost«.
4. Čim hitrejše »izločanje« organizacij in posameznikov, ki se ne bodo mogli prilagoditi novim izzivom (izločanje »gnilih jabolk«).

Načela, po katerih bi se vršile spremembe, morajo biti kratka, jasna vsem in sestavljena iz konkretnih, specifičnih, »malih« korakov s konkretnimi nosilci in odgovornostmi. Na primer, če zapišemo, da bomo zaposlovali tudi tuje znanstvenike, mora država v dogovorjenem času doseči sistem, ki bo omogočal, da lahko tujega znanstvenika zaposlimo v roku enega meseca. Zagotoviti je torej potrebno integriteto in usklajenost programa ter aktivnosti. Za takšen »meta« projekt pa je zadolžena država.

Prof. dr. Marko Jaklič,Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
December 2003





No documents found