Društvo Mladi evropski federalisti je nevladna in nestrankarska organizacija, ki se ukvarja predvsem z aktualnimi vprašanji povezanimi z Evropsko unijo (EU) in evropskim kontinentom. Skupaj z več kot 30 sorodnimi organizacijami in več kot 20.000 člani po vsej Evropi želimo EU usmeriti na pot večje transparentnosti, demokratičnosti in odprtosti. Cilj nam je federalno urejena Evropa, kjer bo volja ljudstva bolj upoštevana in cenjena, institucionalna struktura pa razumljivejša in bolj dostopna vsakemu prebivalcu EU. Da se ustvari kontinent miru in blaginje se povezovanje držav ne sme ustaviti pri letošnji širitvi, pač pa mora EU stremeti k priključevanju, stabilizaciji in demokratizaciji preostalih držav evropskega kontinenta.

Spodaj so predstavljena nekatera politična izhodišča do aktualnih vprašanj, ki jih društvo Mladi evropski federalisti zastopa tako v Sloveniji kot tudi navzven:

INSTITUCIJE EU

EU = DRŽAVA

EU se mora preoblikovati na način, da bo kar se da učinkovita. Zato mora dobiti svojo vlado, parlament in sodstvo, ki imajo klasične pristojnosti, kot jim pritičejo v nacionalnih državah.

Evropska komisija se mora čimprej preoblikovati v vlado EU in pridobiti s tem večje pristojnosti s področja izvršilne veje oblasti. Za učinkovito funkcioniranje Evropske komisije naj se ne upošteva nacionalna zastopanost komisarjev temveč zgolj njihova strokovnost, obenem pa naj komisija sledi principu funkcionalnosti.

Svet EU mora postati zgornji dom parlamenta, sedanji Evropski parlament pa njegov spodnji dom. Oba domova morata biti enakovredna, pri čemer mora Svet EU izgubiti izključno pristojnost nad sprejemanjem in potrjevanjem zakonov. Evropski parlament je edini neposredno izvoljen organ in ima zato največjo legitimnost med organi EU. Evropski parlament je tudi edini organ, ki nosi neposredno odgovornost s strani ljudstva, ki ga lahko izvoli in odstavi. Pridobiti mora na svoji moči glede sprejemanja in predlaganja zakonov in politik EU in se rešiti le obrobne vloge pri procesu odločanja.

NAČIN SPREJEMANJA ODLOČITEV

KONSENZ V SVETU EU JE "POGODBA ZA NEUSPEH"

Večinsko odločanje v Svetu EU se mora razširiti na vsa področja odločanja, saj konsenz predstavlja ščitenje nacionalnih držav, ki prevečkrat ne deluje v korist celotne EU. V kolikor želimo, da "Projekt EU" uspe, morajo države pozabiti na nekatere nacionalne interese, ki so največja ovira k hitrejši in kvalitetnejši integraciji. Cilj EU mora biti upoštevati mnenje vseh vpletenih strani, vendar pa se morajo sprejemati odločitve, ki doprinašajo k uspehu "Projekta EU" in so kot take koristne za celotno EU in ne zgolj za posamezne države.

POUDAREK NA DIREKTIVAH

Direktive, ki jih izdaja EU, dopuščajo nacionalnim državam, da v predpisanih okvirih na svoj način uredijo določena področja skupnega zanimanja. S tem dopuščajo državam kreativnost in ohranjanje nacionalne identitete, hkrati pa povezujejo države med seboj in gradijo skupno, evropsko identiteto. Ta način izvrševanja odločitev je tako najbolj pravičen kompromis in odraža federalno sestavo EU, kjer federalne celice ohranjajo veliko mero samostojnosti znotraj okvirov, ki predstavljajo cilj skupnega "Projekta EU".

EVROPSKA USTAVA

EVROPSKO USTAVNO POGODBO JE POTREBNO SPREJETI ČIMPREJ

Evropska ustavna pogodba sicer ni dokument, ki bi bil popoln. Manjka mu precej komponent, ki bi zagotavljale večjo vlogo federalnih celic in uvajale več preglednosti in demokratičnosti. Vendar pa je dokument, ki je bil prvič sprejet na najbolj demokratičen način in tako ne odraža le mnenj nacionalnih voditeljev. Poleg tega smo prvič dobili enoten dokument, ki celovito povzema vsa področja EU. Zato je potrebno Ustavno pogodbo čimprej sprejeti v obliki, kot jo je predlagala Konvencija, če se da še v času irskega predsedovanja, in nato ustanoviti pravo Ustavno konvencijo z jasnim mandatom, ki bo Ustavno pogodbo dopolnila in jo preoblikovala v pravo Evropsko ustavo.
Ustavna pogodba naj bo zadnja odločitev sprejeta z medvladno konferenco. Ta način odločanja je nedemokratičen, netransparenten in zamuden.

EVROPSKA USTAVNA POGODBA <> EVROPSKA USTAVA

Cilj držav članic EU ni le sprejetje Evropske ustavne pogodbe temveč mora biti sprejetje prave Ustave EU, ki bi bila sprejeta in dopolnjena na način, kot se to dogaja v nacionalnih državah. Sprejeti jo mora dvodomni Evropski parlament, ki edini neposredno odgovarja ljudstvu, in ki jo kot edini zakonodajni organ lahko tudi dopolnjuje. Evropska komisija pa mora biti njen izvršitelj.

VEČ "NACIONALNIH KONVENCIJ"

Slovenija je edina kandidatka, ki je za oblikovanje stališč glede Konvencije oblikovala svojo "nacionalno Konvencijo" - Forum za prihodnost Slovenije v EU. Na ta način je imela tudi civilna družba možnost izraziti svoja stališča do problemov, s katerimi se je ukvarjala Konvencija. Upoštevanje mnenj civilne družbe je nujen pogoj demokratičnega delovanja nacionalnih držav. Zato bi morala Slovenija biti ponosna na svoj nivo demokratičnosti in sodelovanja s civilno družbo. Tak način sprejemanja pomembnih odločitev bi morala Slovenija trdno zagovarjati in spodbujati tudi v drugih državah članicah.

"EVROPA DVEH HITROSTI"

"EVROPA DVEH HITROSTI" JE MOŽNOST, NE PA REŠITEV

V kolikor govorimo o "Evropi dveh hitrosti" v smislu poglobljenega sodelovanja več držav, kot jo določa osnutek Ustavne pogodbe, ga podpiramo. Vendar menimo, da to ne sme postati edina možna pot k večji integraciji, temveč zgolj realna in začasna rešitev nekaterih politik, ki vodi v hitrejši napredek celotne EU. Neenakomeren razvoj med državami lahko postane zaviralec napredka EU. Poglobljeno sodelovanje naj se podpira le do meje, kjer je jasno razvidno, da je takšno ravnanje gonilna sila in motivacija hitrejšemu napredku VSEH držav.

V kolikor pa o "Evropi dveh hitrosti" govorimo v smislu ustvarjanja političnega federalnega jedra, ki bi vodil v ustanavljanje novih institucij in paradržavnih tvorb, pa takšno povezovanje odločno zavračamo, ker ni v skladu z idejo združene Evrope. To bi vodilo zgolj v razhajanje med državami znotraj EU in povzročalo institucionalne preglavice.

SLOVENIJA V RAZŠIRJENI EU

Menimo, da si mora Slovenija prizadevati za čimprejšnje sprejetje Ustavne pogodbe. Prav tako menimo, da mora prav zaradi svoje majhnosti zagovarjati federalistično ureditev EU, ki je edina pot k dolgoročnemu obstanku in uspešnemu delovanju EU. Kompromisno, celostno in vizionarsko ravnanje države v kočljivih situacijah naj sovpade z iskanjem sorodnih partnerjev, ki skupaj stremijo k enotni in integrirani politiki EU navznoter in navzven.

Vključevanje civilne družbe v razprave o prihodnosti Slovenije v evroatlantskih povezavah se nam zdi nujen pogoj za demokratično rast naše države. Debata na način, kot je bil uveljavljen v Forumu za prihodnost Slovenije v EU se mora nadaljevati tudi po 1. maju. Tovrstni posveti so najbolj demokratičen in najprimernejši način oblikovanja skupnih stališč civilne družbe in politike.

No documents found