Šesti pogovori o prihodnosti tokrat o razvoju demokracije v Sloveniji

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je na šeste Pogovore o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike, povabil številne ugledne slovenske razumnike in nosilce oblasti, ki so v Veliki sejni dvorani vlade, danes govorili o razvoju demokracije v Sloveniji. Nosilci uvodnih tez so bili dr. France Bučar, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, dr. Tine Hribar, profesor filozofije in redni član SAZU in dr. Marko Milosavljevič, asistent na Fakulteti za družbene vede. Uvodni razpravljalci in drugi vabljeni gostje so v razpravah med drugim skušali odgovoriti, v kolikšni meri smo se v času od osamosvojitve uspeli približati idealno zamišljenemu modelu demokratične ureditve, kot je opredeljen v naši ustavni ureditvi? Kateri od različnih demokratičnih modelov, ki so razvidni iz primerjalnih pregledov, bi najbolj ustrezal naravi slovenske družbe? Kakšna je vloga medijev pri razvoju pluralnosti in odprtosti družbe? Kakšna je vloga civilne družbe in nevladnih organizacij na delovanje in razvoj demokratične ureditve v Sloveniji?

Predsednik republike dr. Drnovšek je zbranim uvodoma predstavil namen tokratnih pogovorov (nelektoriran zapis):

Današnji pogovor o prihodnosti je že šesti po vrsti. Tema je nekoliko drugačna od prejšnjih. Razmišljal sem ali naj pogovor o delovanju demokracije v Sloveniji na dnevni red uvrstimo zdaj, glede na to, da so pred nami evropske in čez dobre 4 mesece državnozborske volitve. Vendarle je morda ravno zdaj tisti pravi čas za razmislek in pogovor o tem, kako trinajst let po ustanovitvi slovenske države deluje naša demokracija. V tem času smo si nabrali nekaj izkušenj. V primerjavi s starimi parlamentarnimi demokracijami jih ni prav veliko, vendar poznamo tudi njihove izkušnje in smo jih včasih upoštevali in jih tudi v naših primerjavah in razpravah lahko upoštevamo. Današnja tema je precej široka, vendar bi skušali odgovoriti na temeljna vprašanja: ali naš sistem deluje tako, kot smo si zamislili, kot so si zamislili tudi pisci naše ustave. Ali deluje na način, za katerega želimo da bi deloval? Ali izpolnjuje pričakovanja ljudi, ali imamo resnično občutek, da sodelujejo pri odločanju, da lahko vplivajo na temeljne odločitve v državi? Ali morda v delovanju naše demokracije glede na primerjalne tuje sisteme opažamo kakšne pomanjkljivosti?

Tudi sam izhajam iz Churchillove misli, da je demokracija slab sistem z veliko pomanjkljivosti, da pa je najboljši, ki ga poznamo in so vsi drugi še veliko slabši. Na njeno delovanje bo vedno najbrž veliko pripomb, ampak popolnosti tudi ljudje še nismo uspeli doseči. Ni čudno, da v naših interakcijah, v našem medsebojnem delovanju, odločanju in upravljanju skupnega življenja, vsi vedno nismo zadovoljni. Težimo k temu, da bi bili naši odnosi čim bolj transparentni in korektni. Da bi imel vsakdo možnost sodelovati in vsakdo možnost odločati. Težimo k temu, da nihče ne bi bil zapostavljen in da bi ljudje imeli občutek, da živijo v nekem zdravem, družbenem okolju. Okolju, v katerem se da delovati svobodno, z odprto besedo in kjer lahko tudi v prihodnje pričakujemo konstruktivne odnose ali še boljše. Na delovanje demokratičnih institucij in na percepcijo ljudi veliko vplivajo tudi mediji. Mediji lahko veliko pripomorejo k kvaliteti delovanja celotnega demokratičnega sistema. Na kakšen način ljudje dobivajo informacije o dejanskih dogodkih. O tem, kaj se v demokratičnih institucijah države, v državi in izven nje dejansko dogaja. Vse to lahko zelo veliko vpliva na kvaliteto odločitev in navsezadnje na odločitve ljudi, komu bodo zaupali upravljanje svoje države. Zato smo to temo tudi vključili v okvir današnje razprave.

Uvodni referati so objavljeni na spletnih straneh: www.prihodnost-slovenije.si in jo je še moč v neposrednem prenosu spremljati preko spletnih strani.