Peter Bele:
Varnostna, klimatska, energetska in zdravstvena tveganja v prihodnosti

Izredno zanimiva in aktualna tema; usmeritve in postavitev smernic, ter zastavljeni projekti reševanja tovrstne problematike bodo imeli dolgoročne posledice tako na razvoj in uspešno delo prebivalcev kot tudi širše. Najbolje, da sistematično razčlenimo posamezna vprašanja.

Varnostna tveganja v prihodnosti
Slovenija se je v preteklosti že srečala in uspešno soočila z nekaterimi varnostnimi vprašanji, predvsem v procesu osamosvajanja. Rezultati varnostne politike v zadnjih desetih letih, vključitev v zvezo NATO in sodelovanje v nekaterih pomembnih mednarodnih varnostno - obrambnih projektih so pokazali, da imamo strategijo varnostne politike dodobra izdelano in smo se sposobni v prihodnje soočiti s katerim koli varnostnim vprašanjem. Predvsem zveza NATO, hkrati pa tudi Evropska unija, nam dajeta neko varno okrilje in garancijo za mirno in uspešno življenje v prihodnje. Ne glede na to, da smo locirani v neposredni bližini balkanskega kotla, kakšnih večjih poskusov ogrožanja varnostne stabilnosti Republike Slovenije v prihodnje ne pričakujemo. Morda smo premalo pozorni na splošno varnost pred svetovnim zlom novega tisočletja, kot so teroristični napadi in razne teroristične organizacije. Nekako se počutimo varne in praktično nezanimive za tovrstne skrajneže. Potrebno bi bilo razmišljati tudi o konkretnih varnostnih ukrepih na tem področju, kajti lahko se namreč zgodi, da nas v prihodnje nekatere na novo organizirane teroristične skupine presenetijo ravno zaradi naše majhnosti in premajhne pozornosti do tovrstnih vprašanj. Pri tem ne razmišljajmo o politični opredelitvi, pač pa o konkretnih projektih, katere bi morale izvrševati službe državne varnosti. Sicer pa kakšnih drugih večjih varnostnih tveganj, kljub zanimivemu geo-strateškemu položaju naše države, ne pričakujemo.

Klimatska tveganja v prihodnosti
Klimatske spremembe, ki se pojavljajo v svetu v določenih obdobjih, občutimo tudi na našem območju. Predvsem gre tukaj za vremenske vplive in naravne nesreče, kot so suše, poplave, plazovi, požari. To ni problem, ki zadeva samo Slovenijo, temveč cel svet. Vemo namreč, da smo Slovenci kot tudi večina evropskih držav sprejeli določene protokole in sporazume, ki nas bodo sicer omejevali pri gospodarskem ravoju, hkrati pa bomo z upoštevanjem teh predpisov in predlogov pozitivno vplivali na klimatske razmere v prihodnje. Zato vidimo delovanje naše države predvsem v doslednem izvajanju tovrstnih predpisov ter stroge zakonodaje, ki opredeljuje in določajo okoljevarstvena področja. Pomembno je, da ostro in z argumenti nastopimo proti državam in nacijam, ki tovrstnih predpisov in dogovorov ne spoštujejo, ter posledično zmanjšujejo naš vpliv in naš prispevek k izboljšanju klimatskih razmer v prihodnje. Seveda ne smemo vsega navedenega jemati preveč splošno, t! emveč je potrebno vključiti tudi vidik zavestnega upoštevanja evolucijskega razvoja zemlje in vesolja. Spremembe so pravzaprav edina stalnica v razvoju, zato se klimatskim tveganjem v prihodnosti ne moremo izogniti, lahko pa načrtno zmanjšamo njihov negativen vpliv. Z ustreznimi politikami si moramo zastaviti preventivne programe pred naravnimi nesrečami in ostalimi naravnimi katastrofami, ter jih znati tudi uspešno predvideti ter jih z vnaprej pripravljenimi sanacijskimi programi tudi uspešno odpraviti. Vse to namesto, da rešujemo probleme šele takrat, ko se pojavijo.

Energetska tveganja v prihodnosti
Prepričani smo, da je ravno Slovenija ena izmed tistih držav, ki lahko s primerno zastavljenimi razvojnimi projekti pomaga zmanjševati energetske probleme, ki bodo nastali v prihodnosti. Zelo veliko lahko naredimo pri razvoju alternativnih virov energije. V naslednjih tridesetih do pedesetih letih se bomo po vsej verjetnosti srečali z pomanjkanjem fosilnih goriv, ki so bili v zadnjih pedestih letih gonilna sila industrijske in postindustrijske družbe. Tukaj vidimo Slovenijo, kot potencialno silo spodbujanja razvoja alternativnih virov energije in spremljajočih programov pri implementaciji tovrstnih odkritij, predvsem pri z večjim vključevanjem znanosti in raznih spodbujevalnih razvojnih programov, ter tudi s povezovanjem znanosti z gospodarstvom in viri kapitala. Evropska unija postavlja visoke zahteve na področju oblikovanja energetske oskrbe posameznih območij in energetske politike. Slovenija po našem mnenju premalo in prepočasi vlaga v alternativne vire energije: predvsem veterne in vodne elektrarne, ter elektrarne na biomaso. Vprašanje, ki se na tem mestu postavlja, je tudi, kaj storiti z odvečno energijo, ki jo proizvedemo. Za odvečno proizvedeno energijo nemalokrat porabimo ogromno denarja, a se pogosto zgodi, da se to energijo prodaja po izredno nizki ceni. Odprtje energetskega trga namreč še ni prineslo željenih in pričakovanih rezultatov na področju energetske konkurenčnosti, zato je potrebno vzpostaviti ustrezno delovanje tega področja.

Zdravstvena tveganja v prihodnosti
Pri zdravstvenih tveganjih, s katerimi se bomo srečevali v prihodnosti, gre predvsem omeniti sindrome in vplive nezdravega načina življenja na zdravstveno stanje populacije. Hkrati lahko pričakujemo tudi razvoj nekaterih novih nalezljivih bolezni, ki so se že pojavile v bližnji preteklosti, zatorej je nujno čim hitrejše ukrepanje, kot tudi razvoj ustreznih zdravil in cepiv proti tovrstnim boleznim. Ohranitev visoke stopnje zdravja populacije je v veliki meri odvisno od zdravstvene politike, obenem pa tudi od ostalih dejavnikov, kot so primerni pogoji za življenje in delo, čas in sredstva namenjena rekreaciji. Zatorej je poleg zdravstvene politike potrebno pravilno usmeriti tudi socialno in prehrambeno politiko. Vse bolj opažamo, da so ljudje sicer preventivno zelo dobro ozaveščeni, da se zavedajo posledic nezdravega načina življenja, problema homosedensa, nepravilnega prehranjevanja. Ljudje pa imajo hkrati tudi vse manj časa, da bi se posvetili zdravemu načinu življenja, zdravemu načinu prehranjevanja. Precej paradoksalno, a zelo reallno je, da je manj zdrava hrana bistveno cenejša od zdravo pridelane ali pripravljene hrane, ekonomski vidik pač prevlada. Za navedena področja menimo, da država stori premalo; ljudi sicer ozavešča, obenem pa ne omogoča dejanskega izpolnjevanja zazelenih aktivnosti in projektov. Posledično se zatorej slabša zdravstvena slika prebivalstva, kar negativno vpliva tudi na druga področja delovanja družbe in družbenih struktur.

Peter Bele, SEN - Slovenian European Network www.sen.easyweb.si

November 2003

No documents found