Ulla Hudina, Christian Vogrinčič: Članstvo Slovenije v Evropski uniji


Samo še pol leta nas loči od dneva, ko bo Slovenija tudi formalnopravno postala polnopravna članica Evropske unije. Kaj vse bo Sloveniji to dolgo zaželeno članstvo prineslo, pa naj bo pozitivno ali negativno, je zdaj hipotetično in z raznimi metodami in analizami zgolj predvidljivo. Vsem je jasno, da bo 1. maj prihodnje leto izredni mejnik v slovenski zgodovini, nihče pa ne more natančno izmeriti, v kolikšni meri in na kakšen način bo formalno "evropejstvo" v Uniji dejansko na nas tudi vplivalo.

Ta trditev stoji z ekonomskega vidika na zelo trhlih temeljih, saj je bilo narejenih že mnogo študij in raziskav, s političnega in kaj šele s socialnega vidika pa lahko vztrajamo, da so učinki, ki bodo sledili po vstopu, približno znani in bodo v marsičem odvisni predvsem od naše spodobnosti aktivne in strokovne vključenosti, temelječe na trdni in obetavni viziji o prihodnosti Slovenije znotraj razširjene Unije. Slovenija se je v procesih tranzicije, prestrukturiranja ekonomije in vzpostavitve tržnega gospodarstva izkazala in prav tako je bila uspešna na poti, sicer pogosto polni preprek in političnih kompromisov, k članstvu v Evropski uniji. Sočasnost vseh teh procesov je nemalokrat vodila v izredno težavnost, obenem pa tudi k vzajemni stimulativnosti in usklajenosti. Torej, cilji navedenih procesov so uresničeni, zmaga je lahko upravičena in skoraj smo že v EU; vse to ob zelo spodbudnem dejstvu, da Slovenija že zdaj dosega 75 odstotkov povprečne razvitosti sedanje EU. Zavedati pa se moramo, da bodo znotraj EU pred nami hitrejši tempo in še večji izzivi, katerim bo potrebno preudarno kljubovati, sicer bo vse skupaj le Pirova zmaga in bomo edini poraženci le mi, EU že ne. Slovenija po dnevu vstopa ne sme zaspati in se nikakor ne sme zanašati na dejstvo geografske in demografske majhnosti. Iskanje utehe v majhnosti in v utvari, da se bomo že nekako potuhnili v veliki Uniji, če bo to potrebno, ali pa da se bomo že nekako umestili, ko bomo sami tako hoteli, je že vnaprej obsojeno na negativen izkupiček - seveda za nas. Končno imamo možnost, da pridobimo na moči in to znotraj razširjene Unije, ki bo tudi sama z naslednjim valom širitve maja prihodnje leto brez dvoma tudi pridobila na moči in velikosti, zatorej se moramo pripraviti, da bomo to edinstveno priložnost političnega in gospodarskega vzpona znali tudi izkoristiti. Pravila so enaka za vse in tudi veljajo za vse, bodisi za veliko Nemčijo, za vplivno Francijo kot tudi za miniaturno kneževino Luksemburg in bodo enako veljala tudi za Slovenijo. V predpristopnem in pridružitvenem procesu je EU skrbno bdela nad vsemi pristopnicami in izdajala razna poročila, predvsem mesečna in letna; po vstopu pa bo nadzor še bolj intenziven in bo zatorej Slovenija pod temeljitim dnevnim drobnogledom.

Čeprav je institucionalni ustroj Unije velik, ter vsaj navidezno zapleten in zbirokratiziran, ta sistem deluje, je transparenten in ne dopušča iskanja zasilnega izhoda. To lahko Slovenija izkoristi sebi v dobro, saj bo imela enake pravice kot katera koli druga država članica. Res pa je, da bo lahko Unija z institucionalnega vidika na Slovenijo izvajala politične pritiske, saj bodo določene suverene pravice oz. politike prenesene na Unijo in bo upoštevanje le-teh, ter skupnih smernic nujno in neizogibno. Slovenija lahko znotraj Evropske unije pridobi tako na politični moči, kot tudi z gospodarskega, socialnega in kulturnega vidika, ter seveda z vidika skladnega trajnostnega razvoja. Skupni evropski trg, v katerega smo že zdaj zelo integrirani in od katerega smo po izvozno-uvoznih tokovih tudi odvisni, skupna evropska valuta, kateri smo Slovenci po javnomnenjskih raziskavah zelo naklonjeni, skupna evropska kmetijska politika, evropska regionalna in kohezijska politika ter strukturni skladi in nenazadnje tudi evropsko državljanstvo v marsičem obetajo. V tem ni dvoma, ker pa EU deluje po principu "daš-dam", res da na vzvodih principa solidarnosti, bo vsak naš priliv na drugi strani opravičen z odlivom in bo neto rezultat za nas pozitiven, če bomo na evropski princip delovanja pripravljeni in če se bomo tudi izkazali. Črpanje iz evropskih strukturnih skladov bo dejansko mogoče že od januarja 2004, a bo evropski denar le fiktiven, če Slovenija sama ne bo sposobna črpati tistega, kar ji je dejansko namenjeno. Sploh ni preveč domišljijsko in visokoleteče, če si Slovenija za vizijo obstoja znotraj EU zastavi cilj postati novi evropski tiger, morda po vzoru keltskega tigra ali pa po svojem lastnem vzoru.

Predpogoje za to imamo, le razviti in nadgraditi jih je potrebno, jih strateško vpeti v skupni evropski prostor, ter tako doseči odzivno, fleksibilno in dinamično ekonomijo, usmerjeno v tržne niše in doseganje konkurenčnosti ter pospešene gospodarske rasti. Vse navedeno naj posledično tudi stimulira k razvoju in krepitvi še drugih področij, potrebnih za usklajeno in uspešno delovanje države. Konkurenčno gospodarstvo v širšem pomenu - vključujoč vse panoge, ni vse, je pa ključno za učinkovito delujoči krog, katerega izredno pomembni členi so tudi izobraževanje, znanost, inovativnost in med drugim tudi socialna družba. Slovenija se mora teh povezav zavedati že zdaj in si še pred vstopom v EU zadati cilje in orisati več potencialnih poti, po katerih bi bilo najbolje nadaljevati zgodbo o uspehu. Na pasti in izzive Unije se je potrebno pripraviti in nikakor ne dopustiti, da bi nas le-ti preveč presenetili. Ni potrebno, da se zdaj spremenimo v idealiste in verjamemo zgolj in edino v uspeh. Potrebna je precejšnja mera realnosti ter pričakovati težave tako ob vstopu kot tudi nekaj let kasneje, a vse to se lahko vnaprej omili in olajša, če bodo vsaj večje težave in možne negativne posledice predvidene, pričakovane. Bodimo razumski - tudi še tako pripravljen vstop v EU, natančno zarisani možni scenariji in skrbno določene vizije ne bodo dovolj. Vse navedeno so samo potrebni pogoji za uspešno prihodnost Slovenije znotraj razširjenega evropskega prostora. Nujni pogoji za dosego tega cilja pa so v odzivnosti in prilagodljivosti na različnih področjih tako države kot tudi državljanov, podjetij in institucij, ter v izboljšani produktivni, inovativni, socialni, izobrazbeni, kulturni in navsezadnje tudi psihološki konkurenčnosti. Pomembno nalogo pri predstavljanju nacionalnih interesov bodo imeli vsi tisti, ki bodo zaposleni v evropskih institucijah, bodisi na slovenski bodisi na evropski strani, in se bodo morali v procesu evropskega odločanja izkazati s strokovnostjo, izoblikovano trdno pozicijo in delovanjem v dobro naše države. Naših sedem predstavnikov v Evropski parlament bomo tudi sami volili in jim torej zaupali breme, katerega pomen je mnogim volivcem trenutno vse prej kot jasen. Izbiranje in določanje tistih, ki nas bodo v različnih evropskih institucijah zastopali, mora temeljiti predvsem na strokovnosti, izobraženosti vključno z znanjem več tujih jezikov, dosedanjih dosežkih in ne na vezah in poznanstvih. Upi in vizije ter načrti naj bodo usmerjeni v lepšo prihodnost Slovenije znotraj razširjene EU, kot narekuje že sama evropska himna Oda radosti.

Ulla Hudina, Christian Vogrinčič, SEN - Slovenian European Network www.sen.easyweb.si

November 2003

No documents found