Akad. prof. dr. Jože Krašovec: Aktivna in prepoznana Slovenija v svetu


1. Mednarodni položaj in vloga Slovenije
Zdi se primerno, da se Slovenija dejavno vključuje v reševanje svetovnih problemov, toda gotovo mora v skrbi za lastno narodnostno in gospodarsko preživetje temeljito premisliti, kje so prioritete njene zunanje politike. Ko bo postala polnopravna članica Evropske skupnosti, se bo samodejno krepilo sodelovanje predvsem v okviru Srednje Evrope. Naravna pravica in dolžnost, da skrbi za narodno identiteto, bo nujno narekovalo tesnejše povezovanje s celotnim slovanskim svetom. Močno se bo povečala potreba po partnerstvu z Rusijo.

2. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva
V novih razmerah se samodejno krepi gospodarsko sodelovanje v okviru celotne Evrope, predvsem v okviru Srednje Evrope. Skrb za domače lastništvo je nujno, a ga bo vse teže varovati; prav zato se zdi načrtno dolgoročno intenzivno povezovanje s slovanskim svetom najpomembnejša naloga prihodnje zunanje politike. Med drugim to pomeni prioriteto v povezovanju s Hrvaško.

3. Članstvo Slovenije v Evropski uniji
Združena Evropa ni več samo ideja, temveč postulat novih globalizacijskih zakonitosti. Slovenija se bo v vsej skrbi za uravnoteženo svetovno zunanjo politiko prisiljena povezovati predvsem z manjšimi narodi, ki se morajo podobno kot mi posebej prizadevati za ohranitev narodne identitete. Manjši narodi bodo bolj kakor večji spodbujali uveljavljanje enakopravnosti med narodi in jeziki, a samo v močni koaliciji bodo uspeli vzbuditi pozornost večjih.

4. Socialna politika
Stopnja socialne solidarnosti nikoli ni zadostna, zato je vedno dovolj razlogov, da jo posebej izpostavljamo kot svojo primarno moralno dolžnost. Kolikor močnejši bo glas posameznikov in skupin, toliko več upanja je, da bo politika uveljavljala ustrezne socialne zakone.

5. Razvoj demokracije in demokratičnih institutcij
V Sloveniji demokracija v pravem pomenu besede ni mogoča, ker v tranziciji ni prišlo do sestopa prejšnje nedemokratične oblasti. Ker so večino gospodarstva in vse ključne medije podedovali predstavniki kontinuitete brez izrecne želje po duhovnih vrednotah, je prav vprašanje demokracije ključno v sedanjem trenutku Slovenije.

6. Vrednostni sistem in človekove pravice
Številni ideologi se krčevito prizadevajo za prevrednotenje vseh vrednot. Toliko bolj se v pristnem jedru naroda prebuja čut za veljavo univerzalnih duhovnih vrednot, ki so sestavljale jedro vseh civilizacij zgodovine človeštva. Novih vrednot seveda ni, toda to ne pomeni, da stare propadajo; marsikje so nasilno odrinjene, zato se toliko bolj neustavljivo vračajo v zavest ljudi, ki čutijo svojo zgodovinsko odgovornost. V razmerju med religijami se upravičeno uveljavlja zavest, da obstaja skupno, univerzalno jedro vrednot, ki so prva osnova etike. Slovenija bo v prihodnosti morala storiti vse, da etika na temelju univerzalnih, klasičnih vrednot postane najpomembnejši nacionalni program, kajti na etiki stoji ali pade tudi identiteta posameznika in naroda.

7. Varnostna, klimatska, energetska in zdravstvena tveganja v prihodnosti
Odgovor na vsa vprašanja v tej točki je bistveno povezan z vprašanjem odnosa do vrednot in do etike. Če bo etika pravilo vseh pravil, bomo gotovo laže obvladovali izzive, ki pomenijo grožnjo na globalni in regionalni ravni. Eden izmed najpomembnejših vidikov promocije etike je skrb za ekološko čistost. Slovenija bi nujno morala zelo zaostriti ekološka merila in stremeti po najvišjih ekoloških standardih v pridelovanju prehrane. V tem pogledu bi lahko postala, že zaradi izjemno ugodnega geografskega položaja, zgled drugim narodom.

8. Nacionalna identiteta, Evropska unija in procesi globalizacije
Združevanje Evrope nujno pomeni vzporedno krepitev evropske in narodne identitete. Evropa ima v tem pogledu - v večjem ali manjšem obsegu .- dvatisočletno izročilo, ki bo dragocena osnova v iskanju ravnotežja med globalizacijskimi silami in čutom za individualnost.

9. Vloga znanosti
Vloga znanosti je vse večja. V Združeni Evropi bo veliko novih pobud in izzivov za skupne nastope. Slovenija bo vendarle morala skrbno preverjati prioritete glede na nacionalni interes. Raziskovanje lastnega jezika in duhovno-kulturnega izročila bo v prihodnosti še večjega pomena, kakor doslej.

10. Izobraževanje za prihodnost
Gotovo je smiselno, da se Slovenija čimbolj prilagodi evropskemu izobraževalnemu sistemu; s tem bo olajšana pot do izmenjave med dijaki, študenti in znanstveniki v skupnem evropskem prostoru. Vendar tudi tu velja, da bo morala Slovenija pri vsej skrbi za visoko raven izobraževanja skrbeti, da ne bo prevelikega odliva možganov v tujino. V premisleku o tem problemu je eden izmed razlogov za predlog, da bi Slovenija morala razviti intenzivno sodelovanje predvsem v okviru Srednje Evrope, s posebnim poudarkom na slovanskem svetu. Toliko bolj bi kazalo podpreti ponudbo, da v Sloveniji dobimo Slovanski forum.

Sklep
Novi globalizacijski in ekološki izzivi, dobri in slabi, se tičejo vseh narodov; dolgoročno to pomeni vprašanje preživetja človeštva. Majhni narodi se srečujemo še z dodatnimi izzivi, ker je možnost vplivanja na odločitve v največjih mednarodnih organizacijah sorazmerno majhna. Toliko bolj velja moralna dolžnost, da skrbno varujemo svoje neposredno okolje in spodbujamo veselje do življenja. Med drugim bi morala nova zunanja politika do Slovencev v zamejstvu in po svetu zelo močno spodbujati željo in potrebo po sodelovanju ob preseganju ideoloških ovir. Izredno pomembna bi bila podpora tistim Slovencem, ki se želijo iz drugih držav preseliti v Slovenijo. V podpori te vrste bi kazalo spodbujati sodelovanje vseh kulturnih, verskih, znanstvenih in političnih organizacij. Zelo primerno bi bilo, da bi npr. Urad za zagotovitev sodelovanja in podpore Slovencem v tujini in Svetovni slovenski kongres dobila vsestransko močnejšo podporo vseh temeljnih ustanov. Kar se tiče prizadevanje za povečano zanimanje tujine za Slovenijo se zdi, da je treba nadaljevati z dobro tradicijo organiziranja mednarodnih kulturnih in znanstvenih posvetov, precej pa izboljšati kakovost turistične promocije.

Akad. prof. dr. Jože Krašovec

No documents found