Dr. Edvard Kobal: Znanost na Slovenskem je seme za prihodnost slovenske družbe


Gospodarske družbe imajo lahko trenutno velik zaslužek in dogovorjene posle za prihodnja leta, vendar to ni dovolj za dejansko prihodnost. Manjka "seme za prihodnost" - stalen dotok novih vizij in izbir. Kar velja za posamezno podjetje, lahko velja tudi za družbo; v našem primeru za slovensko družbo.

Za stanje in razvitost raziskovalno-razvojne dejavnosti na Slovenskem je značilno, da je javna raziskovalna sfera nepovezana z gospodarstvom in le šibko vpeta v celotno družbo. Raziskovalna dejavnost je namenjena pretežno lastni uporabi, skratka pretočnost rezultatov dejavnosti je šibka. Omejeni človeški in finančni viri prav gotovo predstavljajo veliko oviro v tem, da bi slovenska družba lahko po svojih delujočih generacijah raziskovalcev veliko prispevala k svetovnemu znanju. Po drugi strani pa zgolj usmerjanje temeljnih raziskav na znanstvena področja, ki omogočajo dostop do tujega vrhunskega znanja in tehnologij ne sme biti končni cilj. V dani stvarnosti na Slovenskem predstavlja to relativno veliko naložbo s premajhnim izplenom. Z izplenom, ki bi lahko zagotavljal večjo konkurenčnost gospodarstva. Velikemu delu naših gospodarstvenikov je to jasno, zato gledajo na rezultate, zlasti pa načrte slovenskih raziskovalcev nezaupljivo in niso pripravljeni izdatno (so)financirati niti tam, kjer se obeta po prepričanju raziskovalcev tehnološki preboj.

Skratka, pred raziskovalci in najpomembnejšimi odločevalci v znanstveni in tehnološki politiki na Slovenskem so navidez nerazrešljive zadeve. Čas od osamosvojitve do danes to potrjuje: nepovezanost javne raziskovalne sfere z gospodarstvom ter nezavidljivo nizka pretočnost rezultatov raziskovalno-razvojne dejavnosti se nista spremenili v smeri, ki bi obetala prihodnost. Lahko rečemo, da je nepovezanost in šibka pretočnost rezultatov šla v smeri "vzpostavitve pregovora", torej pasivnosti, namesto iskanja izhoda iz nezavidljivega položaja. Poleg tega ni bilo mogoče prepoznati večjih prizadevanj, strnitve vrst raziskovalcev, da bi prišlo do napredka tam, kjer sicer prevladuje dokaj enotno mnenje, da to slovensko gospodarstvo in družba potrebujeta. Pa tudi, če so to posamezniki ali skupine raziskovalcev ali gospodarstvenikov jasno izrazile odločevalcem v znanstveni in tehnološki politiki ali ljudem, odgovornim za finance Republike Slovenije, ni bilo mogoče zaznati napredka. Skratka, ne moremo se izogniti dvomu, da večina akterjev igra po nekem rezervnem scenariju. Po scenariju, torej ki ne prinaša večjih premikov in prebojev. Zakaj je tako?

Za danes in jutri je pomembno, da na osnovi teh in še drugih spoznavanj vendarle začnemo razmišljati, zlasti pa ravnati drugače.

V znanosti na Slovenskem organizirani v obliki raziskovalno-razvojne dejavnosti, v mreži podpornih organizacij, organizacij, ki prispevajo k osredotočanju, prepoznavanju in uveljavljanju te dejavnosti v slovenski, evropski in globalni družbi, so potrebne velike spremembe. Znanost mora postati seme za slovensko prihodnost, kar pomeni:
- v ospredju prizadevanj posameznikov in nacionalno pomembnih organizacij naj bo odkrivanje in razvijanje vseh človeških virov slovenske družbe. Najobetavnejše vire je smiselno in potrebno usmeriti k poklicem, kjer bo v ospredju raziskovalno ali razvojno delo;
- človek z vizijo naj postane najbolj iskan profil slovenskega državljana, tako za nadaljnjo izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, za zaposlitev na odgovornejših mestih v gospodarstvu, kakor za vodenje javnih zadev;
- državljan z osnovnim vedenjem o razvojni vlogi znanosti, z izkušnjami na področju participacije v znanstveni in tehnološki politiki naj bo potreben "standard" za vse tiste, ki se bodo potegovali za prevzem javnih vlog (poslanci, ministri, župani, svetniki…) in to ne glede na kako obsežno in poglobljeno se bodo ukvarjali pri tem z zadevami s področja raziskav in razvoja;
- ukvarjanje s temeljnimi raziskavami moramo zagotoviti vsem tistim, ki s svojim znanjem, usposobljenostjo in odličnostjo lahko prispevajo k razvoju novega znanja in k uveljavljanju slovenskih državljanov v mednarodni znanstveni skupnosti;
- potrebna pozornost naj bo namenjena najmlajšim že oblikovanim raziskovalcem ter upokojenim raziskovalcem, zanje je potrebno uveljaviti specifične finančne sheme;
- obseg ukvarjanja s temeljnimi raziskavami ter obseg človeških virov za to naj bo usklajen z učinki raziskovalne dejavnosti na Slovenskem na gospodarski, socialni in kulturni razvoj družbe;
- prekiniti je potrebno s prevladujočo enosmernostjo finančnih tokov za raziskovalno-razvojno dejavnost , tako javnih, t.j. proračunskih denarnih sredstev, kakor sredstev gospodarskih družb. Potrebno pozornost morajo dobiti priložnosti za tehnološke preboje, na katere opozarjajo raziskovalci. Tem raziskovalcem je potrebno nuditi pomoč, da bo do teh predstavitev prišlo. Prav tako je potrebno uveljaviti mešana sredstva in aktivirati sklade tveganega kapitala, inkubatorje pri univerzah in večjih raziskovalnih inštitutih;
- uveljavi naj se profil slovenskega raziskovalca, ki bo kooperativen s poslovnim sektorjem. Tovrstnih človeških virov naj bo v strukturi slovenskih raziskovalcev največ;
- uveljavi naj se profil slovenskega raziskovalca, ki bo vključen v raziskovalno-razvojno dejavnost Evrope in ostalega sveta (npr. Evropska znanstvena fundacija, okvirni programi Evropske unije);
- vrste in obseg davčnih olajšav za vlagatelje v raziskovalno-razvojno dejavnost naj odražajo interese tako vladnega, kakor tudi poslovnega sektorja, glede razvojne vloge znanosti v slovenski družbi. Spodbuditi je potrebno proces naložbenih aktivnosti slovenskih državljanov v znanost oz. dejavnost;
- znanost, tako raziskovalna in razvojna dejavnost ter raziskovalci vseh delujočih generacij naj postanejo bolj vidni in glasni in s tem prepoznavni. Mediji naj prepoznajo v znanosti področje, ki je dinamično, vzajemno (kot podsistem) in pomembno za slovenski danes in jutri;
- raziskovalci vseh delujočih generacij naj se usposobijo za komuniciranje z javnostmi;
- posebno pozornost naj dobi uveljavljanje slovenskih raziskovalcev v evropski in globalni znanstveni skupnosti. Prav tako je potrebno nameniti pozornost predstavljanju raziskovalno-razvojne dejavnosti na Slovenskem mednarodni skupnosti.

Raziskovalno-razvojna dejavnost na Slovenskem naj postane "seme" za slovensko prihodnost. To "seme" naj prepoznavamo v obliki vizij in razvitih izbir, katerih podlaga je znanje, tako slovensko, kakor od drugod. "Posedovanje" znanja je prvo, kar morajo imeti slovenski državljani. Enako pomembno pa je, da so državljani sposobni in zmožni to znanje uporabiti za svoj in družbeni razvoj. Predstavljene ugotovitve o tem, kaj je potrebno storiti ali izgraditi oz. uveljaviti, so pogoj, da bomo postali to, kar želimo biti - ljudje z vizijami. Predvsem s tem bomo lahko bogatili našo novo skupnost, Evropsko unijo.

dr. Edvard Kobal, Slovenska znanstvena fundacija

No documents found