arhivska stran
teme

Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič: Soustvarjanje vrednot: od individualizirane etike k etiki udeleženosti


Teze za II.pogovor o prihodnosti Slovenije

1.
V tezah sem se osredotočila na tretji sklop v vnaprej postavljenih vprašanjih in znotraj tega prav na zadnji del: kakšni so trendi razvoja vrednostnih sistemov, katere vrednote bi morali uveljaviti in kako. Na vprašanje kako torej.

Odgovor sem zapisala v naslovu: prihodnost je čas, v katerem se vrednote soustvarjajo. Najprej zelo osebno v odnosu s sočlovekom: iz občutka lastne vrednosti, v intimnem dialogu, v katerem izkusimo in ubesedimo svojo resničnost, spoštovanje, samospoštovanje, dostojanstvo, smisel. V tem ima Alenka Puhar prav, otroštvo je dragocen, pomemben čas.

Otrok, človek, lahko le v odnosu s sočlovekom dobi dragoceno izkušnjo o svetosti življenja, mora imeti priložnost, da se nauči prepoznati, razumeti, ravnati po zlatem pravilu svetovnega etosa, ki se glasi "Ne stori drugemu, česar si ne želiš, da bi drugi storili tebi", ravnati po božji zapovedi " Ne ubijaj!" , ki jih je v svojem prispevku zapisal dr. Tine Hribar. Zlato pravilo kot skupni imenovalec vseh etik človeka kot človeka, se za vsakega človeka posebej na edinstveni način ubesedi kot odgovor na osebno življenjsko izkušnjo, ki jo sočlovek mora slišati, se nanjo odzvati, omogočiti skupno filigransko učenje varovanje svojega življenja iz izkušnje biti varovan; in potem učenje varovanja življenja sočloveka. V temeljni izkušnji o življenju ne smemo ostati nemi. Potrebujemo "opremo" besed, ki so smisel, ki ubesedijo ravnanje s samoto, s strahom pred smrtjo, s svobodo. Da prepozna svojo edinstvenost, neodvisnost, pa svojo odvisnost, povezanost v bližini, v ljubezni.

Tako vidim kot vrednoto prihodnosti soustvarjanje pogojev življenja, v katerih lahko zagotovimo vsakemu otroku, vsakemu človeku, dovolj dobrih izkušenj o edinstvenosti in skrbi zase, o povezanosti in odvisnosti in skrbi za druge. Za prihodnost potrebujejo dobro "opremo" in sogovornike, da bodo zmogli izbrati med tisočimi izbirami na eni - in soustvarjati možnosti izbir in vrednote, na drugi strani.

2.
Dr. Mirjana Ule pravi, da se, kar se zdi kot razpad vrednot, izkaže kot nova vrednostna orientacija mladih. Premik k "post materialnim - osebnostnim " vrednotam sooči mlade ljudi z neskončno raznolikostjo individualnih izbir in drugače in ostro zastavi vprašanje, kaj z njimi? V razvojnih procesih lahko že prepoznamo, da ne zadostuje prvi pomembni dosežek, pravica do individualizirane etike v vsakdanjem življenju. Mladi in mi z njimi, stojimo pred novo nalogo: kako podeliti dragocene individualne izkušnje, da bi bolje videli svet, da bi zmogli pogled skozi okno drugega, sočutje, občutljivost in spoštovanje razlik, zdaj, ko smo edinstveni in posebni ? Individualizirana etika šele zares omogoči etiko participacije in s tem drugačno, postmoderno orientacijo v multidimenzionalni prihodnosti. Orientacijo, ki ni dana sama po sebi, temveč na ravni družbe in vsakdanjega življenja soustvarjena. V neskončnih dialogih med odraslimi in mladimi v odnosih, ki to omogočajo.

3.
Za tretji sklop tez se mi zdi pomemben še en podatek iz raziskav dr. Uletove.Ugotavlja, da del populacije mladih uspešno izrablja diferenciacijo življenjskih svetov in si zagotavlja uspešno mesto v družbi. To je tisti del populacije mladih, ki ima v družini veliko čustveno in materialno podporo, torej družino, ki omogoča relativno dolgo in varno odvisnost, pa tudi možnost pobega in zavetja. Obstoja pa drugi del populacije mladih, tisti del, ki ne zmore individualnih izbir, ki odpove pred tveganji, ki se po socialni lestvici pomika navzdol, med marginalizirane, izključene. To so pogosto tisti mladi ljudje, ki si v času šolanja niso mogli pridobiti dovolj občutka lastne vrednosti in samospoštovanja, pa tudi ne dovolj znanja, da bi lahko izbirali, hkrati pa nimajo varovanja in promocije s strani družine.

Za prihodnost Slovenije je usodno vprašanje, ali bomo lahko soustvarili družbene pogoje, ki nikogar ne bodo izključevale, ki bodo najprej vsakemu mlademu človeku in otroku omogočile, da razišče in dobi podporo za svoj edinstveni projekt učenja, ki mu prinese uspeh, ki je smiseln zanj. Mladi ne smejo biti odvisni le od družine. Šola bi vsakemu otroku in mlademu človeku morala zagotoviti uspešno - zdaj že vemo - edinstveno opremo za življenje.

Zame so socialna vključenost, zmanjševanje socialnih razlik, socialna država, pomembne vrednote. Ustaviti izključevanje mladih ljudi iz udeleženosti v tistem, kar smo soustvarili, je prva, nujna, takojšnja naloga. Raziskave, ki jih citira dr.Niko Toš, potrjujejo, da so s temi pojmi povezane vrednote Slovencev.

4.
Želim si, da bi se na teh pogovorih prihodnost Slovenije v filigranskem delu soustvarjala. Za to se nam ni treba poenotiti o preteklosti. Tu smo zbrani vsak s svojim razumevanjem, takšni, kakšni smo in zmoremo biti. Pomembno je, ali zmoremo soustvariti koncept o prihodnosti.

Mislim, da je socialna država, ki omogoča in varuje socialno vključenost, nujen pogoj, da bi v tem postmodernem času zmogli, tudi na družbeni ravni, oboje: dovolj dobre izkušnje, da tvegamo edinstveno etiko, in podporo, da jo povežemo z dobrimi izkušnjami etike participacije. Zato, da bodo v Sloveniji živeli ljudje, ki bodo znali in hoteli v življenju z otrokom in v dialogu z njim, omogočiti izkušnjo, da bo zmogel človeške vrednote soustvariti.

Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič: izredna profesorica, Fakulteta za socialno delo
November 2003





No documents found