Alenka Jeraj: Prispevek k razpravi o vrednotah v okviru srečanj pri predsedniku Republike Slovenije


V veliko čast mi je, gospod predsednik in vsi sodelujoči, da lahko v imenu Socialdemokratske mladine sodelujem v razpravi o prihodnosti Slovenije s stališča vrednot. Ob vstopanju Slovenije v evropske integracijske procese in ugotavljanju vrednostnih pogledov mladinskih struktur, bi izrazila zaskrbljenost, da nimajo možnosti sodelovanja še drugi pomembni akterji mladinske politike, v mislih imam predvsem Mlado Slovenijo in Novo generacijo, s katerima sodelujemo v okviru projekta 3P; prav tako bi bilo pomembno slišati mnenja predstavnikov iz študentske organiziranosti in Mladinskega sveta Slovenije ter drugih organizacij, ki izvajajo projekte nacionalnega značaja.

V SDM-ju, ki je že 14 let pomemben akter mladinskih družbenih dejavnosti ugotavljamo, da so družbene danosti za razvoj vsesplošne mladinske družbene angažiranosti vseprej kot ugodne. Mladi se soočamo s stisko po iskanju družbenih resursov za preživetje, v skladu s tem se spreminja vrednostni naboj mladine. Tudi mi ugotavljamo, da je zanimanje mladih za sodelovanje na področju kolektivnih aktivnosti majhno. Pozornost mladih je usmerjena k individualnim ciljem. Neugodni položaj pri iskanju zaposlitve, nestabilnosti in nesposobnosti institucij ter združenj za reševanje problemov še dodatno povečuje odmik mladih od širše družbene aktivnosti. Mladino zanimajo prvenstveno področja, ki se neposredno dotikajo njihove kariere ali ekonomskih možnosti, kot denimo študenti, ki se bodo širše organizirali kot skupina pritiska šele ob kratenju najbolj primarnih, ekonomsko naravnanih potreb, kot je denimo strah pred ukinitvijo bonov za subvencionirano študentsko prehrano, zmanjšanje števila študentskih postelj itd. Karierizem, svobodomiselnost, ki prši vrednote še dodatno povečuje družbeno razslojenost.

Ne drži dejstvo, da mladi nimamo vrednot, ugotavljamo pa, da so zelo razpršene. Gre za vsesplošno individualizacijo vrednot, kolezijo interesov, neorganiziranem vrednostnem prostoru, ki obkroža mlade. Seveda pa je za funkcioniranje države potreben neki vrednostni okvir, da združba lahko deluje v prihodnosti. Tu se postavlja vprašanje, kako bo država, ki ima v svojem bistvu skupno pogodbo, ki po načelo demokratičnosti družbene strukture drži skupaj sploh še lahko obstajala? V Socialdemokratski mladini menimo, da je odgovor možen v prizadevanju države in iskanju možnosti za vpetost državljanov na družbena področja, humanitarnega in prostovljnega značaja. Prepričani smo namreč, da je neposreden stik z revščino in ostalimi problemi socialnega značaja predpogoj za osmišljanje in participacijo v socialni angažiranosti mladih. Z ukinitvijo splošne vojaške obveznosti v Republiki Sloveniji, s tem ne mislim, da to ni bilo dobro, se je ta kolektivni interes, ki stremi k istemu cilju še zmanjšal.

Iz razmišljanj uvodnih govornikov lahko ugotovimo, da je za mlade ena najpomembnejših vrednot družina. Družina je v vseh civilizacijah še vedno tista glavna, temeljna vrednota. Družina je tista, ki posamezniku nudi zatočišče, trdnost in varnost. Je še vedno tista osnovna celica družbe, iz katere otrok in pozneje mladostnik črpa vrednote in ideale, ponotranji vzorce vedenja. Ker družina mladim zelo veliko pomeni, bi morala država iskati možnosti, ki bi preprečevale strah pred mladim starševstvom, izboljšanje statusa mladim mamicam, s posebnimi programi bi morala država nuditi pomoč študentskim družinam itd. Država, ki se zaveda pomena zdrave družine, iz katere izhajajo samozavestni in odgovorni državljani, bo z vsemi mogočimi sredstvi; davčnimi olajšavami, subvencijami…, omogočala, da družina zdrava tudi ostane. Če se član družine ne čuti soodgovoren in ni povezan z ostalimi člani družine, se tako tudi ne bo obnašal kot državljan. Ne bo čutil odgovornosti, da mora s svojim znanjem, izkušnjami in idejami, bogatiti, najprej svojo družino, ožjo okolico in širšo družbo, torej svojo domovino.

S tem prehajam na drugo vrednoto, ki bi morala prežemati družbo in vse pore družbenega življenja. Posameznik, ki s kritičnim razmišljanjem in toleranco izide iz osnovne celice - družine, je aktiven državljan in kritik ter tako soustvarjalec družbe, ki je tolerantna, omogoča razvoj posameznika, a ga ne usmerja k individualnim ciljem, temveč k ciljem, ki so skupnimi vsem, ki na tem prostoru živimo in ustvarjamo.

Prva pesem v državi - himna, simboli, s katerimi smo uspešno prestali celoten proces osamosvajanja in niso le simboli nove države, ampak tudi skupek, vsega, kar je osamosvojitev spremljalo; odločitev Slovencev za svojo državo, prva ustava, prve demokratične volitve… Ko naših otrok v šoli ne bo potrebno učiti kakšna sta naš grb in zastava, saj jo bodo imeli priložnost vsak dan videti in ju kot taka (nekaj vsakdanjega) tudi sprejeli, ne bo vprašanja ali bo na zastavici na sadni kupi, ki jo dobiš sredi Ljubljane, ameriška zastavica ali slovenska in bodo vsi propagandi materiali o naši državi opremljeni z zastavo in grbom in opisom le teh, takrat tudi ne bo nič presenetljivega, če bodo imeli šolarji na avtobusu na šolskem izletu zastavo in bodo državne praznike praznovali s slovensko zastavo na svojem domu. Vzgoja v ljubezni do svoje domovine ne sme biti prisila niti je ne moremo zahtevati, pač pa jo lahko in moramo omogočiti.

Država lahko ustvari idealne pogoje za razvoj osnovne celile - družine in lahko ustvari tudi idealne pogoje za razvoj domovinske misli. Če to želi narediti.

Alenka Jeraj, Predsednica Socialdemokratske mladine
November 2003

No documents found