arhivska stran
teme

Lučka Kajfež Bogataj
Univerza v Ljubljani
podpredsednica WG2 v biroju IPCC

Podnebne spremembe in prihodnost Slovenije

1. IZHODIŠČA
Blaginja ljudi je na mnogo načinov povezana z vremenom in podnebjem. Kot sestavine blaginje so najpogosteje omenjani štiri glavni skupki: varnost, materialna blaginja, zdravje in pa dobri družbeni odnosi. Prisotnost vseh sestavin nam omogoča svobodne odločitve in seveda dejanja. Podnebne spremembe, ki smo jim že priča in ki bodo v prihodnosti vedno bolj izrazite, saj jih tudi morebitno spoštovanje Kjotskega protokola ne bo ustavilo, lahko močno ogrozijo prav naštete sestavine kakovostnega življenja.

Slovenija je pred že 10 leti podpisala konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja, a njene obveznosti izpolnjuje le v majhni meri. To pomeni, da smo v raziskavah in naši pripravljenosti zaostali najmanj 10 let za evropskimi državami. Zato je nemudoma potrebno je pripraviti ocene ranljivosti Slovenije na podnebne spremembe. Te naj upoštevajo trende spreminjanja meteoroloških spremenljivk in modelne napovedi scenarijev za prihodnje podnebje. Politika mora pretehtati tako možnosti za blaženje podnebnih sprememb, ki izhajajo tudi iz obveznosti Kjotskega sporazuma kot predvsem različne opcije in strategije za prilagajanje. Celotna civilna družba pa mora sodelovati pri osveščanju ljudi in pri spreminjanju življenskega sloga prebivalstva.

2. IZMERJENA DEJSTVA
Ob hitri rasti prebivalstva in prekomerni porabi naravnih virov, smo že priča izraziti spremenljivosti podnebja. Podnebne spremembe z vse večjimi izpusti toplogrednih plinov in spreminjanjem površja planeta povzroča človeštvo. V Sloveniji na primer se je v obdobju 1951-2000 temperatura zraka zvišala za 1,1°C, v zadnjih 30 letih pa je ogrevanje preseglo mejo 1,5 °C. Očitno je dvig temperature zraka ob površju že malce spremenil cirkulacijo ozračja, kar se odraža v spremenjeni količini in porazdelitvi padavin ter količini vlage v ozračju. Škoda zaradi poplav, suš in vremenskih neurij v svetu strmo narašča. V primerjavi z 1960-timi leti je letno vremenskih katastrof štirikrat več, realna gospodarska škoda pa sedemkrat. Letne škode so se v 50 letih povečale od 4 na 40 milijard USD. Del škod lahko pripišemo tudi hitremu naraščanju prebivalstva in neprimernemu prostorskemu planiranju. Vreme in podnebne spremembe tudi ubijajo, vsako leto okrog 65 tisoč ljudi, kar je desetkrat več kot je žrtev vojn.

3. SCENARIJI PODNEBNIH SPREMEMB
Globalno ogrevanje se bo nadaljevalo in povprečna temperature površine Zemlje, ki je znašala ob prelomu stoletja 14,5 °C, se bo do leta 2050 zvišala na okrog 16 °C, do konec 21. stoletja pa že na 17 °C. Ogrevanje bo izrazitejše v hladni polovici leta in v severnih geografskih širinah. Slovenske raziskave kažejo, se bo temperatura zraka do leta 2030 v Sloveniji povečala za 0,5 °C do 2,5 °C, do leta 2060 pa za 1 °C do 3,5 °C. Manj zanesljive so napovedi spremembe letne količine padavin, saj je razpon pričakovanj od +10 % do -30 %. Količina padavin poleti se bo najverjetneje zmanjšala za do 20%. Kako bo z ostalimi vremenskimi spremenljivkami, je še težje napovedati, saj predviden dvig temperature do konca 21. stoletja presega variabilnost temperature v obdobju od začetka meritev meteoroloških spremenljivk v Sloveniji. Zato lahko podnebne razmere dosežejo tudi stanja, ki si jih na osnovi poznavanja preteklosti ne moremo predstavljati. Vroče poletje leta 2003, kakršnega Evropa ni doživela vsaj zadnjih 500 let, ko je umrlo več kot 40.000 ljudi, je bilo tak ekstremen primer.


Predvideno spreminjanja povprečne temperature zraka v Ljubljani

3. OGROŽANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA

VARNOST
Podnebne spremembe lahko zmanjšajo našo varnost na vsaj treh področjih in sicer pri osebni varnosti, pri varnem dostopu do raznih materialnih, energetskih in informacijskih virov in z vidika vremensko pogojenih naravnih nesreč. Mednarodne ocene predvidevajo večje migracijske tokove, ki jih bodo sprožile podnebne spremembe. Ti lahko zmanjšajo nacionalno varnost, saj bo lahko zaradi beguncev prihajalo tudi do političnih napetosti med državami, terorizma ali celo do novih vojnih žarišč. V Evropi je tri četrtine gospodarskih izgub, ki jih povzročijo katastrofalni dogodki, posledica vremenskih in podnebnih sprememb. Ti povprečni letni stroški znašajo okoli 10 milijard evrov in še naraščajo. Predvidevamo, da bodo ujme v prihodnosti pogostejše in intenzivnejše, torej bodo tudi njihovi negativni učinki večji.



MATERIALNA BLAGINJA
Podnebne spremembe bodo že samo z ekstremnim vremenom neposredno ogrožale tudi možnost pridobivanja sredstev za preživljanje, zadostno količino kakovostne hrane, naša prebivališča in dostop do drugih materialnih dobrin. Že danes vemo, da je gospodarska blaginja sedanje generacije resno ogrozila blaginjo prihodnjih generacij. Pomembni bodo vplivi podnebnih sprememb na dostopnost energije, gospodarski razvoj, tržne poti, stopnjo zaposlenosti, zavarovalniško politiko, turistične tokove in druge materialne vidike na regionalnem ali celo lokalnem nivoju, saj napovedi spremlja velika negotovost.

ZDRAVJE LJUDI IN DOBRO POČUTJE
Podnebne spremembe bodo zaradi višje temperature površja in zraka spremenile globalno cirkulacijo zraka, pogostost in razporeditev sinoptičnih situacij in s tem krajevne vzorce vremena. Na zdravje in počutje ljudi bodo vplivale spremenjene toplotne razmere (dvig temperature in povečana toplotna obremenitev, zgodnejše cvetenje alergogenih rastlin), padavinski režim, intenziteta in pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov. Vzporedno se bo dvigala gladina morja, tanjšal se bo ozonski plašč v stratosferi in posledično naraščala jakost UV sevanja in spreminjala se bo tudi kakovost zraka. Podnebne spremembe bodo spremenile razvoj in širjenje prenašalcev bolezni, na primer komarjev, klopov in podgan.

DRUŽBENI ODNOSI
Kakovost našega življenja je močno odvisna tudi od kakovosti družbenih odnosov. Našo blaginjo krepi socialna kohezivnost, medsebojno spoštovanje pa tudi možnost pomagati drug drugemu, predvsem skrbeti za potomce. Ker podnebne spremembe ne bodo enako prizadele vseh regij, bo postala družba še bolj razdeljena kot danes in neenakost se bo še povečevala. Države v razvoju bodo prizadete veliko bolj kot bogate države, ki se bodo podnebnim spremembam lahko pravočasno prilagajale, čeprav imajo najnižji materialni standard, omejen dostop do globalnih virov in potrošnih dobrin ter malo obremenjujejo okolje. S stališča okoljske etike je to skrajno nepravično. Podnebne spremembe bodo poglabljale socialne in tudi kulturne razlike. Velike migracije prebivalstva vedno povzročajo družbene napetosti in socialne stiske, podobno tudi vremensko pogojene nesreče. Družbeni odnosi so po drugi plati zrcalo stanja varnosti, materialne blaginje in zdravja, na vse te sestavine blaginje pa bodo podnebne spremebe, kot smo videli, večinoma vplivale negativno.

4. BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB
Pred nami sta torej dve nalogi: blaženje velikosti podnebnih sprememb in pa nujno prilagajanje. Blažitev podnebnih sprememb največji okoljski, razvojni, politični in pa tudi etični izziv, s katerim se spoprijema človeštvo. Žal zaenkrat proces globalizacije in tržne ekonomije povsem prevladuje v miselnosti gospodarstvenikov in tudi politikov. Predvidevamo lahko, da se bodo podnebne spremembe nadaljevale še bolj intenzivno, saj človeštvo v zadnjih letih ni omejilo emisij toplogrednih plinov in je tudi malo verjetno, da jih bo v bodoče. Najnovejše poročilo World Energy Outlook 2005 predvideva, da se bodo svetovne emisije toplogrednih plinov do leta 2030 povečale za 52% in da bo z več kot 90% še vedno vodilno vlogo igrala fosilna energija. Še naprej lahko računamo z ignorantskim odnosom do zmanjševanja emisij v ZDA in Avstaliji, nebrzdano gospodarsko rastjo Indije in Kitajske ter nebrzdano rastjo prebivalstva v mnogih nerazvitih deželah. Ob tem je tudi evropska klimatska in energijska politika dokaj utopična, saj je globalna potrošniška ekonomija v zadnjem času povsem zrinila v kot načelne, a neustvarljive principe, na katerih je bila zasnovana politika sanacije klimatskih sprememb. Tako bo tudi Evropa svoje emisije toplogrednih plinov do leta 2030 povečevala in ne zmanjševala.

Slovenija je julija 2002 ratificirala Kjotski sporazum s katerim je prevzela obveznost 8% zmanjšanja emisij TGP v obdobju 2008 - 2012 glede na izhodiščno leto 1986. Če bomo dano obljubo spoštovali, bodo stroški doseganja kjotskih ciljev zelo veliki. Kaj to pomeni za gospodarstvo in za posameznika, si žal še ne znamo predstavljati, čeprav bo lahko močno vplivalo na naš vsakdan, na način življenja, predvsem pa na trošenje energije. Realno je torej nujno istočasno ob blaženju že začeti s prilagajanjem podnebnim spremembam.

5. STRATEGIJA PRILAGAJANJA
Prilagajanje podnebnim spremembam je nujna naloga celotne družbe. To velja za vse ravni odločanja, od države do posameznika. Javnost in posamezniki se na klimatske spremembe odzivajo s z tipičnimi psihološkimi vzorci. Prvi čustven odziv je DVOM, češ saj kraj kjer živimo je varen, zato nenazadnje tu tudi živimo. K temu dodajmo še mnenja tipa: vse to smo že nekoč doživeli in preživeli. Temu sledi običajno ZANIKANJE v smislu, da podnebne spremembe ne bodo hude in da ne bodo prizadele ravno nas, saj se obnašamo do okolja primerno in zatorej ni razloga za skrb. Zelo kmalu sledi tretji korak in sicer OBTOŽBE, da so za klimatska dogajanja krivi drugi, npr. ZDA ali kar vse razvite industrijske države, nikakor ne mi in da naj drugi problem tudi rešujejo. Odzivi se na koncu prevesijo v ZAHTEVE, naj država že vendar ukrepa, zakaj tega pravzaprav že zdavnaj ni naredila, saj to od nje kot davkoplačevalci upravičeno pričakujemo. Z vsakim korakom raste nezadovoljstvo med ljudmi, zmanjšuje se nacionalna varnost, naraščajo pa stroški. Zahteve so običajno že povezane s finančnimi pritiski na resorna ministrstva, bodisi s strani fizičnih ali pravnih oseb. Vse to govori o smiselnosti čimprejšnjega prilagajanja, ki naj sledi jasnim ciljem.

Zakaj se je treba začeti takoj prilagajati podnebnim spremembam in cilji prilagoditev

Razlogi za takojšnje prilagajanje
Cilji prilagoditev
- klimatskim spremembam se najverjetneje ne moremo izogniti
- podnebne spremembe bodo morda potekale hitreje in bodo izrazitejše kot kažejo trenutne ocene
- pravočasne prilagoditve so učinkovitejše, predvsem pa cenejše, kot prilagajanje v zadnjem hipu
- z boljšimi prilagoditvami na že obstoječo podnebno variabilnost in ekstremne vremenske dogodke lahko dosežemo takojšne koristi
- neposredne prednosti ob takojšnjem prilagajanju prinaša tudi zamenjava starih neustreznih ukrepov politike in prakse s primernejšimi za prilagajanje na podnebne spremembe
ob pravočasni prilagoditvi lahko podnebne spremembe prinašajo tudi nove bodoče možnosti in ne le nevarnost
- Načrtovati čim večjo vzdržljivost in robustnost infrastrukture in dolgoročnih vlaganj
- Povečati prilagodljivost upravljanja ranljivih sistemov
- Povečanje prilagodljivosti naravnih ranljivih sistemov z zmanjševanjem drugih (neklimatskih) stresnih situacij
- Obrniti smer trendov, ki povečujejo ranljivost (slabo načrtovanje v preteklosti)
- Izboljšati družbeno ozaveščenost in pripravljenost

Dobra prilagoditev ugodno vpliva na gospodarstvo, okolje, ali družbo pri danih današnjih razmerah, torej neodvisno od podnebnih sprememb. Prilagajanje mora biti praktično izvedljivo, zato dobri ukrepi niso preveč odvisni od institucionalnih, kulturnih, denarnih ali tehnoloških preprek. Čim več ukrepov naj bo naravnanih kot priložnosti, npr. nakupovanje zemljišč, ponovna obravnava okoljskih akcij ali razvojnih planov ter raziskav. Visoko prednostne prilagoditve so tiste, ki bodo preprečile nepovratne vplive podnebnih sprememb (npr. izumrtje vrst), ki zadevajo dolgoročna načrtovanja (npr. infrastrukture) in ki zaustavljajo neugodne trende (npr. onesnaževanje vodnih virov zavira prilagoditveno fleksibilnost). Ukrepi na posameznem področju gospodarstva morajo biti združljivi ali celo dopolnjujoči se med seboj glede na prilagoditvene napore v drugih sektorjih.


Žal se naravni ekosistemi ne morejo vnaprej pripraviti na podnebne spremembe, v družbeno-ekonomskih sistemih, na primer v kmetijstvu pa se lahko v veliki meri izognemo dragim prilagajanjem tipa »zvoniti po toči«.

Prilagajanje klimatskim spremembam torej zahteva sistemsko premišljen pristop. Morda je smiselna celo ustanovitev ustrezne vladne službe, namenjene izključno problematiki podnebnih sprememb. Povsem logično je, da mora država odločno spodbujati tudi raziskave s tega področja, tako bazične klimatološke kot tudi raziskave adaptacij v različnih sektorjih. Ob tem je nujno, da se že zdaj pri pomembnih gospodarskih odločitvah vzpostavi dialog med odločevalci in meteorologi. Odločevalci se tudi premalo zavedajo, da se, po podatkih WMO, denarno vlaganje v kvalitetno meteorološko službo in klimatološke raziskave kmalu povrne tudi 5 do 10 kratno.


6. ZAVEST O PODNEBNIH SPREMEMBAH V SLOVENIJI
Zavest o podnebnih spremembah je v Sloveniji razmeroma nizka. Podnebne spremembe so medijsko sicer zastopane, a žal večinoma ob ekstremnih vremenskih dogodkih, kot je bilo nadpovprečno vroče poletje leta 2003, ali neurja s poplavami poleti 2005. Z ozaveščanjem prebivalstva se sicer po svojih zmožnostih ukvarjajo še nevladne organizacije in naravovarstvene skupine ter posamezniki, vendar se ljudje slabo zavedajo svojega vpliva na podnebje.

Rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je opravil na pobudo avtorice časnik Dnevnik maja letos, na reprezentativnem vzorcu, kažejo, da je le 25% Slovencev seznanjenih s posledicami podnebnih sprememb in da jih na primer Kjotski sporazum dobro pozna le 11%. Da se globalna temperatura zraka povečuje, ve 47% prebivalstva; nekoliko bolj so osveščeni starejši in tisti z visoko izobrazbo. Ljudje se premalo zavedamo kako globoko lahko podnebne spremembe posežejo v naše življenje, tako prek varnosti, zdravja, materialnih dobrin ali družinskih vrednot.

Te ocene jasno kažejo, kako nujno je, da se v razpravo o podnebnih spremembah vključi ne le država temveč vsa civilna družba, poleg medijev, neprofitnih organizacij tudi potrošniki in verske organizacije. Rimskokatoliška cerkev, ki ima na primer pri nas in v svetu pomembne razsežnosti in v družbi določeno realno moč, lahko tvorno sodeluje v iskanju ustreznih rešitev.

Namreč Slovenci smo lahko do sebe zelo kritični, kot posamezniki in kot družba. Pogosto neodgovorno in pretirano trošimo energijo (neracionalno ogrevanje, hlajenje, prometno obnašanje), odlikuje nas nepotrebno potrošništvo (zlasti kupovanje izdelkov, ki so neglede na ceno, izdelani na energijsko potraten način). Naša vrednostna lestvica uspeh v življenju enači z veliko energijsko rabo (imeti več, potovati dlje, uspeti hitreje…) V zadnjih letih se naš življenski slog povsem oddaljil od trajnostnih vrednot kot so skromnost, varčevanje, pomoč, potrpljenje in postopnost, ali razumnost. Pogosto pa smo tudi neupravičeno in preveč zaverovani v moč človeških tehnologij in podcenjujemo moč, ki jo ima vreme in narava kot taka (gradimo na poplavnih območjih, sejemo na sušnih tleh, investiramo v sumučišča pod 1200 m, ujme nas vedno znova »presenetijo«).

Razmislek o naši miselnosti, našem življenskem slogu in naših vrednotah bo ob večjem znanju o podnebnih spremembah tudi bolj tehten. Samo spremenjena miselnost lahko daje upanje, da bomo omili podnebne spremembe. Ali kot je, še danes aktualno, zapisal Einstein:
Pomembnih problemov, ki jih imamo danes,
ne moremo rešiti z isto logiko, kot smo jih ustvarili.

7. SKLEP
Skrajni čas je zato, da Slovenija začne spoštovati določila konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki jo je podpisala že pred 10 leti. To pomeni, da naj naša država:
  • pri reformah v največji možni meri upošteva spremembo podnebja v družbeni, gospodarski in okoljski politiki ter dejanjih, da bi čim bolj zmanjšali škodljive učinke na gospodarstvo, zdravje in kakovost okolja;
  • sodeluje pri pripravah za prilagajanje vplivom spremembe podnebja; da razvije celovite načrte za upravljanje vodnih virov in kmetijstva, obalnih območij, ter za zaščito in sanacijo območij,
  • spodbuja in sodeluje pri znanstvenih, tehnoloških in drugih raziskavah, sistematičnem spremljanju in razvoju podatkovnih zbirk, ki se nanašajo na podnebni sistem in so namenjene izboljšanju razumevanja vzrokov, učinkov, obsega in časa nastopa spremembe podnebja ter družbenogospodarskih posledic različnih odzivnih strategij;
  • spodbuja in sodeluje pri izobraževanju, usposabljanju in ozaveščanju javnosti o spremembi podnebja ter spodbuja najširše sodelovanje v tem procesu.






No documents found