Prof. dr. Ivan Rozman: Izhodišča za razpravo "Prihodnost Slovenije" - področje znanosti

Po besedah komisarja Bosquena bi naj EU postala najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu, temelječe na znanju. Zato je EU sprejela vrsto ukrepov, kako doseči večja vlaganja (povečati delež BDP namenjenega raziskavam) in kako implementirati nova znanja za razvoj gospodarstva in družbe v celoti.

Lizbonska deklaracija, rizični kapital, okvirni raziskovalni programi in druge vzpodbude univerzam, inštitutom in gospodarstvu omogočajo ustvarjanje novih znanj in transfer le-teh v prostor. Na ta način se krepi konkurenčnost gospodarstva, temelječega na znanju.

Točke, o katerih bi bila potrebna poglobljena razprava:

• Pomen znanosti v Sloveniji (promocija Slovenije v tujini, ohranjanje kulturne in narodne identitete, dvig družbenega proizvoda Slovenije)
  Znanost se lahko uporabi tudi za promocijo Slovenije v tujini, tako na nivoju posameznikov, ki objavljajo svoje prispevke, kot tudi na nivoju institucij v okviru nacionalnih in mednarodnih prireditev za promocijo znanosti na eni in promocijo države na drugi strani. Brez znanstvenega pristopa ne bo možno ohraniti kulturne in narodne identitete.
• Vloga univerz (znanstvene ali pretežno izobraževalne institucije?)
  Univerze z znanstvenim raziskovalnim delom kreirajo nova znanja. S pedagoškim izobraževalnim procesom ta nova znanja diseminirajo v nacionalni in mednarodni prostor. Zato univerze skladno z evropskim statusom in primerljivostjo morajo biti znanstveno-raziskovalne in izobraževalne institucije. Temu primerno je potrebno urediti tako odnos državnih institucij do univerz, kot tudi pravično urediti ustanoviteljstvo države v vseh raziskovalnih in pedagoških institucijah.
• Vloga in status inštitutov, tehnoloških centrov in drugih organizacijskih oblik prenosa znanja (nosilci temeljnih raziskav, tehnoloških?)
  Danes v Sloveniji nimamo opredeljeno, kdo je v funkciji prvenstvenega ustvarjanja novih znanj (t.i. temeljne raziskave) in kdo naj izvaja razvojne in aplikativne raziskave. Dodatno se postavlja vprašanje, kdo predstavlja raziskovanje kot javno službo. Nedvoumno je, da so dodatni inštituti in centri potrebni za prenos znanj v prostor, vendar je potreben njihov status jasno definirati.
• Odnos univerze-inštituti
  Univerze in instituti ne smejo predstavljati konkurence eni drugim v nacionalnem prostoru. Univerze in inštituti imajo trenutno zelo specifičen odnos, včasih preveč zaprt in neevropski. Potrebno je definirati vloge enih in drugih in vzpodbuditi sodelovanje med entitetami, brez podvajanja sile za dosego istih ciljev.
• Kriteriji znanstvene, tehnološke odličnosti ter kriteriji diseminacije znanj
  Kriteriji znanstvene odličnosti v Sloveniji so že nekaj časa dobro definirani in znani. Znanstvena odličnost sama po sebi ni dovolj, potrebno je najprej definirati kriterije za diseminacijo znanja, nato pa diseminacijo tudi vzpodbuditi in ustrezno nagraditi. Kljub naštetemu je potrebno vzpostaviti temelje metod evalvacije znanosti in tehnološke odličnosti ter rezultate evalvacij javno in nepristransko predstaviti.
• Kako vključiti Slovenijo v evropski raziskovalni prostor?
  Brez dvoma Slovenija mora biti vključena v evropski raziskovalni prostor, pri tem pa je potrebno vzpodbujati prijave v okvirne in ostale programe, ki jih EU ponuja. Še več, potrebno je vzpodbujati sodelovanje pri večjih mednarodnih transnacionalnih projektih. Brez odprtosti vseh znanstveno raziskovalnih institucij, državnih organov in tudi gospodarstva tega ne bomo mogli doseči. Potrebno je definirati mehanizme, kako vzpodbuditi sodelovanje, da bi pridobili čim več mednarodnih sredstev.
• Način financiranja znanosti in davčne vzpodbude
  Znanost je po eni strani javna služba, ki producira nova znanja in jih diseminira v prostor. Po drugi strani mora znanost imeti tudi karakter storitvene dejavnosti, ki je na voljo gospodarskim subjektom. Le-ti v uporabi storitev javnih zavodov vidijo možnosti za svojo konkurenčno prednost; lasten razvoj bi bil nekonkurenčen zaradi previsokih zagonskih stroškov. Zaradi tega je po eni strani potrebno jasno definirati način financiranja in ga predvsem fiksirati, da ne prihaja do nejasnosti in nestabilnosti. Po drugi strani je treba vzpodbujati vlaganje privatnih sredstev z raznimi davčnimi mehanizmi in tudi pritegniti privatni kapital s pomočjo koncesijskih pogodb za določene dejavnosti. S tem bi vnesli tudi konkurenco med institucijami, kar bi nedvomno povečalo kakovost.

red. prof. dr. Ivan Rozman, rektor Univerze v Mariboru
Oktober 2003

No documents found