PRISPEVEK ZA POGOVOR O PRIHODNOSTI SLOVENIJE


(Ljubljana, 19. november 2003)

Prispevek zadeva predvsem vprašanje kako uveljaviti ali bolje udejaniti nekatere vrednote. Govorila bom o vrednotah solidarnosti, bratstva in svetovnosti.

Solidarnost: kot vrednost in vrednota ne potrebuje utemeljitve. Solidarnost na ravni civilne družbe je pomemben pandan ali dopolnilo načelom solidarnosti, ki jih izvaja država. Vprašanje je, kako aktivirati socialni kapital, ki je osnova za solidarnostno vedenje v širšem interesu skupnosti, kako ga razvijati. Za ta razmišljanja so pomembne ugotovitve, da so v zapadnem delu sveta danes ljudje znatno manj zainteresirani za poslušanje ideoloških proklamacij, mnogo bolj jih zanima, kako lahko s svojim vedenjem vplivajo na socialna dogajanja v svojem neposrednem ali tudi širšem okolju. Od tod velik interes za prostovoljno delo, civilne pobude, delovanja nevladnih organizacij. O tem priča tudi dejstvo, da danes nekaj milijonov Evropejcev opravlja prostovoljno delo na socialnem področju. Tudi v Sloveniji imamo veliko število prostovoljcev. Razvijanje prostovoljnega dela ni le večanje človeških resursov za pokrivanje nekaterih potreb v skupnosti, temveč tudi ena pomembnih poti širjenja vrednot solidarnosti. Pri tem je moralna in materialna, pravna in materialna podpora države prostovoljstvu še kako vplivna.

Pri razvijanju solidarnostnega delovanja v skupnosti je še posebej pomembna vzgoja mladih za prosocialno vedenje. Osnovna pot učenja mladih je skozi delovanje. Slovenija ima izjemno velik potencial mladih, ki delujejo kot prostovoljci. Velika prednost Slovenije je, da je vgradila prostovoljno delo v šolski sistem. Danes v Sloveniji deluje na tisoče ali deset tisoče osnovnošolskih otrok, srednješolcev in študentov v okviru različnih neplačanih prostovoljskih programov. Izkušnja kaže, da mnogi tistih, ki kot mladi opravljajo prostovoljno delo, pozneje postanejo iniciatorji in razvijalci podobnih dejavnosti na svojih službenih položajih.

Prostovoljno delo mladih je hkrati vzgoja mladih za participativno državljansko vlogo. Skozi prostovoljno delo mladi prepoznavajo probleme v skupnosti, dobijo izkušnjo, da z osebnim angažmajem lahko vplivajo na te probleme in se učijo strategij delovanja. Sodobno prostovoljstvo presega praktično pomoč posamezniku v stiski in delovanje za izboljšanje kakovosti življenja posameznikov, ima značaj socialnega aktivizma, lahko bi ga tudi označili kot politično delovanje in gibanje v smeri razvijanja vrednot enakosti in bratstva.

Pa še to: Prostovoljno delo ni le stvar mladih elit, temveč se vanj vključujejo mladi državljani kar tako. Vsak dijak - bogat ali reven, v šoli uspešen ali neuspešen, z izobraženimi ali neizobraženimi starši, lahko deluje kot sooblikovalec dogajanj v svojem okolju.

Mladi prostovoljci prepoznavajo skozi svoje delovanje njegovo vrednost in koristnost za druge in za sebe. Sveženj pozitivnih učinkov vključenosti v prostovoljno delo, refleksija lastne vloge, možnost samorealizacije, aktivne udeleženosti v socialnih dogajanjih na osnovi svobodnega izbora delovanja, priznanja s strani drugih, med njimi tudi države, so pridobitve, ki utrjujejo vrednoto solidarnostnega delovanja pri mladih.

Zato povsem praktično priporočilo: Država naj podpira moralno in materialno zlasti razvoj prostovoljstva mladih. Zgled za to je lahko Anglija, v kateri trenutno teče velika državna kampanja za promocijo prostovoljstva mladih.

Bratstvo in svetovnost: prvo vrednoto je opredelila že francoska revolucija, druga izhaja iz neizogibnega procesa globalizacije. Kako lahko Slovenija izkazuje bratstvo v mednarodnem pomenu? Pomembna vsebina, ki je ostvarljiva za Slovenijo in za katero majhnost ni ovira, sta humanitarna dejavnost in razvojna dejavnost v smislu darovanja znanja, prenosa izkušenj, pomoči pri razvijanju socialnih modelov dobre prakse.

Ko govorimo o humanitarnem področju, verjetno danes najprej pomislimo na Irak, kjer se je tudi Slovenija angažirala. Vendar osebno menim, da smo najbolj poklicani, da izrazimo bratstvo in svetovnost v odnosu do držav jugovzhodne Evrope, zlasti onih, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije. Vzrokov za to je veliko- ti so moralne, geografske, zgodovinske, socialne, jezikovne narave. Ni nepomembno, da smo na področjih nekdanje skupne države lahko najbolj učinkoviti, saj so slovenski modeli za te pokrajine zanimivi vzorci reševanja težav na poti, na katero stopajo, ki jo je Slovenija že prehodila.

Prenos znanj in izkušenj, podpora in vzpodbude pri razvijanju socialnih modelov v širšem smislu besede kot so skrb za otroke, za stare, šolstvo, zdravstvo na mednarodni ravni, ne terjajo za Slovenijo nedosegljivih finanačnih sredstev. To so pokazale že dosedanje izkušnje Ustanove SKUPAJ pri zaščiti psihosocialne dobrobiti otrok na področjih nekdanje Jugoslavije. Delovanje te ustanove kaže, da so tuje države pripravljene finančno podpreti dejavnosti, v katerih Slovenija prevzema premostitveno in mediatorsko vlogo v razvojni pomoči državam nekdanje Jugoslavije.

Ni vrednot brez vrednosti. Skozi predstavljeno humanitarno in razvojno delovanje Slovenija izpolnjuje vlogo, katero ji je namenila Evropska skupnost. Pojavlja se kot posrednica, ojačevalka, pomočnica pri razvijanju socialnih procesov, ki prispevajo k stabilnosti in razvoju demokracije na področjih jugo- vzhodne Evrope.

Odpiranje navzven, delovanje v drugih prostorih prispeva tudi k širjenju vrednot in vedenja strpnosti, spoštovanja in sprejemanja etnično in versko različnih v Sloveniji, torej k notranjemu etosu slovenske družbe.

Gotovo pa se vrednote širše solidarnosti, bratstva in svetovnosti odražajo tudi v mnogih fasetah podobe države Slovenije kot so mednarodni odnosi, ugled države, prevzemanje mednarodnih funkcij in ne nazadnje tudi na področju gospodarstva.

Prim. Anica Mikuš Kos, dr. med.
predsednica Slovenske filantropije

No documents found