Pogovor o prihodnosti Slovenije


Avtor: Ivan Rupnik

Prepričan sem, da Slovenija v prihodnje kot ena od držav EU ne bo razpoznavna samo kot država s kvalitetnimi storitvami, ampak tudi kot država s prepoznavnimi blagovnimi znamkami, kvalitetnimi izdelki in dosežki na področju industrije.

Industrija je in bo tudi v prihodnje nosilec družbenega razvoja in standarda neke države, zato ji moramo tudi v Sloveniji posvetiti dovolj pozornosti na vseh področjih, da bomo v tisti skupini držav EU, ki se bodo razvijale najhitreje. Mi v gospodarstvu verjamemo, da se bo Evropa dveh hitrosti dejansko dogajala in mi Slovenci želimo biti v tisti skupini, ki se bo razvijala s prvo hitrostjo. Zato imamo vse možnosti, le organizirati se moramo ustrezno, izkoristiti številne sinergije med zakonodajno in izvršno oblastjo, izobraževanjem in gospodarstvom in vse družbene in gospodarske tokove tako usmerjati, da bo v državi prevladovala pozitivna miselnost. V tem trenutku nam te najbolj primanjkuje. Slovenija ima lahko svoj lasten model uspešnosti, ni potrebno, da vedno posnemamo in se sklicujemo na druge (Finska, Irska), če imamo dovolj lastne ustvarjalnosti in moči.

Moj pogled v prihodnost ni pesimističen, nasprotno - prepričan sem, da bomo znali tudi v prihodnje kot ena od uspešnih držav EU uveljavljati svojo delavnost, tehnično znanje, iznajdljivost, ki smo jo v zgodovini že tolikokrat dokazovali, in predvsem prodornost. Če smo danes sposobni opremiti s kvalitetnimi izdelki upravno stavbo British Petrola v Londonu in če smo s slovenskim tehničnim znanjem opremili tri olimpijske dvorane v Atenah, potem je naš optimizem utemeljen.

Če se ozremo v naše podjetje IMP Klimo oz. v našo korporacijo Hidrio vidimo, da smo se v vseh zgodovinskih obdobjih našega poslovanja srečevali z različnimi družbeno ekonomskimi ureditvami, raznimi administrativnimi težavami in omejitvami, pa vendar vedno smo stavili na lastno znanje, izkušnje, sposobnosti svojih ljudi in vedno gledali dovolj daleč v prihodnost, da smo se uspešno zoperstavili trenutnim težavam in osvajali zahtevne cilje. Oprijemanje na lastno znanje in izkušnje nas je v odločilnih trenutkih vedno reševalo, zato bomo na lastno znanje stavili tudi v prihodnje.

Poudaril pa bi nekaj ključnih elementov, ki bodo bistveno vplivali na naše poslovanje v prihodnjih 10-20 letih. Te bi rad danes posebej izpostavil in prepričan sem, da morajo dobiti svoje mesto tudi v prihodnjih ukrepih izvršne iz zakonodajne oblasti:

a/kadri:

Za vsakim poslovno uspešnim podjetjem stojijo kreativni, motivirani in delovni kadri, ki znajo pravočasno zaznavati spremembe in jih pravilno usmerjati za nenehno izboljševanje konkurenčnosti podjetja.
Pri nas se srečujemo z velikim pomanjkanjem odličnih strokovnjakov s področja strojništva, elektronike, elektrotehnike, skratka tehničnih poklicev. Poudariti moram, da je to ključni kader za celotno slovensko industrijo in tudi za družbeno nadgradnjo. Oni so bodoči ustvarjalci novih konkurenčnih izdelkov, sistemov, itd.. s katerimi bomo tekmovali na svetovnih trgih.
Problemi:
- nedorečeni in modernim trendom neprilagojeni študijski programi na tehničnih fakultetah (sistem spreminjanja in posodabljanja študijskih programov je predolg, zato si morajo skupine podjetij same definirati in financirati določene študijske programe)
- slaba opremljenost laboratorijev, ki je potrebna za raziskovalno delo
- premalo dobrih srednješolcev se odloči za študij na tehničnih fakultetah. Pred več kot 20-25 leti je bil študij na tehnični fakulteti za študente čast in imeli smo "image", če smo študirali tehniko. Danes imamo na tehničnih fakultetah veliko študentov, ki svojega mesta niso našli na ekonomski ali družboslovni fakulteti, kar kaže na krizo na področju tehničnih kadrov danes in če ne bo bistvenih sprememb še bolj v prihodnje.

b/ R&R:
Kontinuiran program razvoja in raziskav je ključnega pomena za obstoj programov in podjetij na trgu. Premalo je bilo v preteklem obdobju, predvsem v zadnjih 10 letih vlaganj v R&R kapacitete v industriji. Razlogi so znani in ne bi jih ponavljal.
V Hidrii smo svoje programe, ki jih kar 85% prodajamo na zahtevnih svetovnih trgih od ZDA, JA, Rusije, Azije in Avstralije, strateško dolgoročno pozicionirali kar pomeni, da jih bomo intenzivno razvijali v skladu s svetovnimi trendi in z njimi omogočali nadaljnjo uspešno rast korporacije in njenih družb. Na teh osnovah smo v letu 2002 ustanovili RTC I KGH, ki danes zaposluje 7 raziskovalcev. Naslednji korak, ki smo ga storili v smeri krepitve pomena R&R v korporaciji je zasnova prvega I KGH v Sloveniji, katerega izgradnja se bo pričela koncem letošnjega leta v Godoviču, neposredno v bližini IMP Klime. V okviru tega objekta bo zgrajenih 16 RR laboratorijev za pokrivanje vseh področjih RR branže KGH v Sloveniji, srednji in JV Evropi. Koncem leta 2008 bo v njem imelo zaposlitev 40 inženirjev, magistrov in dr. znanosti na področju energetike, klimatizacije, elektronike in informatike.

Naložba bo vredna preko 8 mio. €, sam objekt bo imel cca 3200 m2 in bo eden prvih tako kompleksnih inštitutov, ki se bo zgradil Sloveniji po osamosvojitvi.
Strateško smo vlogo RTC I KGH opredelili v treh ključnih smereh:
- prevladujoče bodo aplikativne raziskave za potrebe programov korporacije in ostale zainteresirane slovenske industrije. Pomembno je poudariti tudi to, da je IMP Klima gonilna sila slovenskega grozda KGH, ki v večih segmentih povezuje preostalo industrije te branže in ji pomaga utirati poti v svet. Korporacija Hidria je v tem trenutku edina korporacija v Sloveniji, ki lahko tudi kapitalsko povezuje industrijo KGH, ji omogoča intenziven razvoj in prodornost na trgu.
- moderne laboratorijske kapacitete bomo ponudili slovenskim in izbranim tujim tehničnim fakultetam za potrebe dodiplomskega in podiplomskega študija. Pri tujih povezavah bodo v ospredju tiste, ki nam bodo omogočale na dolgi rok utrjevanje naših strateških pozicij na trgih.
- v sklopu Inštituta bo delovala akademija znanja Hidria s področja KGH za izvajanje izobraževalnih programov za uporabnike iz Slovenije in tujine.

R&R so ključno področje za uspešno delovanje podjetja in korporacije na dolgi rok, zato smo prepričani, da je odločitev pravilna in pričakujemo, ker je to v skladu tudi s strategijo bodočega razvoja slovenske industrije, da bodo temu projektu prisluhnila tudi ministrstva.

c/ okolje:

Okolje, v katerem deluje neko podjetje, je pomembno za uspešno poslovanje. Slovenci smo prepričani, da smo ravno tako uspešni kot drugi narodi. Če delujemo in ustvarjamo v okolju, ki je do podjetij prijazno in vzpodbuja njegovo delovanje in razvoj, potem so tudi cilji dosegljivi. Žal tako kot v preteklosti tudi danes slovensko okolje ni ravno prijazno do podjetij. Pred leti so gospodarski razvoj ovirale nekonkurenčne bančne obresti in nezmožnost najemanja konkurenčnejših kreditov tujini, v prihodnje pa spremenjena davčna zakonodaja.
Napovedi kažejo, da bo nestimulativno oz. slabše okolje pri naložbah, izjema je le R&R oprema, kar je glede na tehnološko stanje slovenske industrije nesprejemljivo. Slovenska industrija mora intenzivno prenavljati izdelke in še bolj tehnologijo.
Če smo na eni strani s ceno delovne sile predragi za tuje investitorje pri proizvodnji tehnološko manj zahtevnih proizvodov, smo na drugi strani s svojimi davčnimi rešitvami tudi neprivlačni za naložbe, kjer je potreben visoko usposobljen kader (davek na plače, kar nas uvršča pri višjih plačah v sam evropski vrh obremenitev plač).

Ovira za hitrejši razvoj industrije je tudi nedorečena lastniška struktura. Predvsem tam, kjer še vedno prevladujejo v lastniški strukturi PID-i, ni zaznati smelejših korakov na področju vlaganj, razvoja in prodornosti na trgih.

Vprašati se moramo, kaj lahko ponudimo domačim in tujim investitorjem in kako bi lahko privabili vlagatelje v tisto industrijo, kjer bi se odpirala nova delovna mesta. Kaj bomo storili, da bodo tudi tuja podjetja videla v Sloveniji odskočno desko za JV Evropo?

Ivan Rupnik, glavni direktor, Hidria korporacija, IMP Klima d.o.o.

No documents found