(Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenje d.d.)

Spoštovani gospod predsednik republike, spoštovani gospod predsednik vlade, cenjene dame in gospodje, še enkrat lep pozdrav tudi v mojem imenu. Predvsem pa, gospod predsednik, prav lepa hvala za povabilo na ta pogovor!

Čeprav se gospodarstveniki še kako zavedamo, da smo za rezultate podjetij, ki jih vodimo, odgovorni predvsem sami, pa se mi zdi, da je skupni razmislek, kako to naše ''podjetje Slovenija'' narediti čim bolj uspešno, prav v tem trenutku še kako pomemben.

Lahko bi rekli, da je težava Slovenije v tem, da smo zaljubljeni v status quo. V Sloveniji preprosto ni želje po reformah, s katerimi bi pospešili razvoj gospodarstva, s tem pa cele družbe. Za to smo po svoje krivi tudi gospodarstveniki, ker smo se naučili hitro prilagajati vedno slabšim makroekonomskim razmeram. Namreč, če bi bila slovenska podjetja slabo vodena, bi se ob pogojih, s katerimi se managerji in zaposleni vsakodnevno srečujemo, Slovenija že pred časom pogreznila v stagnacijo, v resno krizo. Vse doslej pa so slovenska podjetja in zaposleni pokazali neverjetno elastičnost - prenesli so večino bremen tranzicije. A nekatere panoge, naj omenim samo industrijo tekstila in obutve, pritiska globalizacije niso vzdržale. Kje bo še elastika počila? Napeto je skoraj povsod.

Zdaj, ko priključitev naše države Evropski uniji nihče več ne razume kot končni cilj, temveč le kot sredstvo za uveljavitev Slovenije kot uspešne in visoko razvite države, pa tudi kot vzvod za razvoj našega gospodarstva in naših podjetij v smeri najuspešnejših evropskih podjetij v okviru svojih dejavnosti, je namreč napočil čas za ukrepanje. Strategijo imamo in je verjetno celo boljša in konkretnejša od evropske, potrebujemo pa le še konsenz glede njene izvedbe. Čas je torej za akcijo!

Najprej nekaj o temah, povezanih z EU… Vstop Slovenije v EU je zagotovo izjemno pozitivno vplival na ugled naših podjetij in blagovnih znamk. Gospodarstveniki podpiramo vse ukrepe v smeri makroekonomske stabilizacije, zmanjševanja inflacije in obvladovanja javnofinančnega primanjkljaja, izpolnitev mastrichtskih kriterijev in potem čimprejšnjo uvedbo eura. V zvezi z EU je pomembna tema tudi razvoj programov za učinkovito črpanje evropskih skladov in nenazadnje podpora nadaljnji širitvi EU, predvsem na področje naših še kako pomembnih gospodarskih partneric, t.j. držav Zahodnega Balkana.

Najpomembnejši izzivi, ki čakajo Slovenijo v prihodnje, pa so povezani s konkurenčnostjo našega gospodarstva…In to tudi zato, ker enostavno ni več dovolj biti uspešen in konkurenčen znotraj EU. V globalnem gospodarskem prostoru so se namreč tudi same države EU znašle pred izjemnimi konkurenčnimi pritiski dežel NAFTE in JV Aziije. Evropa je pač predolgo razpravljala o strategijah in iskala ravnovesje med konkurenčnostjo in socialo, medtem ko so te dežele razvijale nove izdelke in storitve ter gospodarsko napredovale.

V podjetjih vemo, kaj moramo v zvezi s konkurenčno sposobnostjo napraviti sami!
Ob recesiji na večini trgov EU, v bitki z izjemno rastjo cen strateških surovin in ob vedno cenejših igralcih z vzhoda, je ključ v razvoju inovativnih proizvodov in storitev, v obvladovanju stroškov in v razvoju razpoznavnih blagovnih znamk.

Od države zato gospodarstveniki pričakujemo le stabilno in vzpodbudno makroekonomsko okolje. Ali, kot mi je ob zadnjem obisku na Irskem naš pomembni poslovni partner preprosto odgovoril: ''Ključ irske zgodbe o uspehu sta izobraževanje in davčni sistem!''

Znanje, ki ga je na naših univerzah sicer veliko, je potrebno mnogo bolj implementirati v industrijo, hkrati pa potrebe po znanjih industrije nujno vplesti v izobraževalne programe. Le tesna povezanost univerz in industrije lahko namreč z bolj učinkovito uporabo znanja prispeva h krepitvi konkurenčnosti, uveljavljanju slovenskega gospodarstva v globalni ekonomiji, kakovostnim delovnim mestom in ustvarjanju višje dodane vrednosti.

Slovenija potrebuje centre odličnosti, s katerimi bi si, tako kot je to primer v podjetjih, na nivoju države poskušali izgraditi svojo razpoznavno konkurenčno prednost. Eden takih centrov odličnosti, ki sem ga pred časom predlagal, bi bilo lahko npr. industrijsko oblikovanje. Slovenija ima namreč celo vrsto zrelih industrijskih panog, od industrije pohištva, tekstila, čevljarstva, usnjarskih izdelkov, tudi gospodinjskih aparatov, kjer v globaliziranih razmerah samo cenovna konkurenčnost ni dovolj. Ker pa gre tudi za proizvode široke potrošnje, je design še kako pomemben. Zanj je namreč na trgu možno iztržiti več. Tako bi našo drugačnost, naš talent in ustvarjalnost v oblikovanju lahko torej vnovčili kot konkurenčno prednost tudi v tistih panogah, ki bi jim sicer grozil propad. In kot včasih zatrdim kakšnemu kupcu, ki me vpraša, zakaj ravno naš izdelek in ne tistega od konkurence! Preprosto zato, ker znamo v Sloveniji delati kvalitetnejše izdelke od Italijanov ter lepše oblikovane od Nemcev! Da o balkanski duši niti ne govorim!


Drugi element za zgodbo o uspehu pa so davki… Davčna reforma je nujna, preprosto zato, ker trenutno veljavna davčna zakonodaja ni dovolj razvojno naravnana. Obdavčitev dela v obliki davka na plače je v Sloveniji daleč najvišja v Evropi, kar velja zlasti za plače bolj izobražene delovne sile, ki je ključna za razvoj podjetij. Glede davka na dobiček pravnih oseb je bila ob zadnji reformi storjena velika napaka; tako bomo zaradi ukinitve nekaterih investicijskih olajšav npr. v Gorenju ob enakih pogojih plačali letos dvakrat več, to je za 500 mio tolarjev več davka kot lani. Ob vsem tem pa razvpite obdavčitve pretežnih lastniških deležev, ki je povzročila odliv kapitala v tujino, niti ne omenjam. Podpiram torej korenito reformo davčnega sistema, v smeri enostavnosti, preglednosti in večje razvojne naravnanosti. Prav zato tudi osebno podpiram uvedbo enotne davčne stopnje. Snovalci davčne reforme, ki razmišljajo, kako razbremeniti delo in obremeniti potrošnjo, bodo imeli v gospodarstvu naravnega zaveznika.

Uspešno uresničevanje prodorne strategije razvoja Slovenije v prvem desetletju našega članstva v EU pa je izjemno odvisno od nacionalnega soglasja o osrednjih razvojnih ciljih ter usmeritvah med vsemi udeleženci v socialnem dialogu. Cilje bo moč doseči samo ob tesnem sodelovanju odločujočih organov oblasti, delojemalskih organizacij in menedžmenta ter ob pritegnitvi zainteresiranih ponudnikov razvojno raziskovalnih dognanj, inovacij ter izobraževalnih programov.

Mednarodne primerjave konkurenčnosti Slovenijo vsako leto uvrstijo niže. Ker gre pri razvpitem poročilu IMD za samooceno, so ti rezultati SOS, klic gospodarstva na pomoč. Ukrepajmo, preden se nam zgodi kriza. Socialni partnerji bi morali sesti za mizo in se dogovoriti tudi o potencialno bolečih reformah, ki pa bi okrepile gospodarstvo. Zdravo gospodarstvo je namreč edino jamstvo za visok življenjski standard vseh Slovenk in Slovencev.

Cenjeni predsednik, dame in gospodje, hvala za pozornost.

No documents found