Dr. Fedor Černe - Pomen vzpostavljanja civilnega dialoga kot dejavnika uspešnega in dejavnega vključevanja Slovenije v svet


Slovenija vstopa v pomembne mednarodne povezave. Soočena je z izzivom biti zgolj sopotnik ali postati dejavnik sprememb. Lahko samo sprejema stališča "velikih" ali jih aktivno sooblikuje skupaj s podobno razmišljajočimi državami. Lahko uspešno izkoristi prednosti članstva npr. v EU, ali pasivno čaka na "pripadajoči delež". Opisani okvir je izredno širok. Omejiti se želim na proces krepitve civilnega dialoga in sicer na njegovo vlogo pri doseganju dveh zunanjepolitičnih ciljev - uveljavljanja načel trajnostnega razvoja ter uspešnega članstva v EU. Najprej opisujem oba izbrana cilja in nato vlogo civilnega dialoga pri njunem doseganju. Zaradi omejenega prostora so navedbe nujno posplošene, podrobnejše razlage in komentarje je mogoče dodati do same predstavitve.

Zadnji summit v Johannesburgu razumem kot dogodek, ki je ne glede na ves glamour predvsem potrdil krizo udejanjanja koncepta trajnosti. Poročilo Bruntland je nastalo kot odgovor na globalni izziv razlik med revnimi in bogatimi. Revne države imajo neodtujljivo pravico do razvoja. Doseči stopnjo razvitosti bogatih držav ob enakem vzorcu proizvodnje in porabe bi nesporno pripeljalo do nadaljnjega zaostrovanja že danes akutnih globalnih problemov okolja na planetu. Pojmu zlom globalnega ekološkega ravnovesja se sicer raje izogibam, smo pa že soočeni z znaki, ki jih je razumeti tudi na takšen način. Z uveljavljanjem pravice do razvoja so nerazvite države prvič potencialno neposredno ogrozile razvite. Znana opredelitev pojma trajnosti je bila poizkus odgovoriti na ta problem. Ne odvzeti pravice do razvoja, vendar ob hkratni skrbi za okolje zanamcev. Ob temu je poročilo Bruntland posebej opozorilo na prenizko participacijo javnosti, ko gre za sprejemanje globalnih odločitev - ki se vedno bolj selijo v sejne dvorane multinacionalnih družb. Pomen krepitve t.i. bottom-up pristopa pri odločanju je za mene druga pomembna usmeritev v poročilu.

Kljub vsem prizadevanjem se razlike med razvitimi in nerazvitimi povečujejo - kar tako ali drugače kaže na krizo uveljavljanja koncepta trajnosti. Celovitih odgovorov na vzroke takšnega stanja ni. Zanesljivo niso preprosti. Ena od možnih razlag je lahko, da proces uveljavljanja načel trajnosti ni prodrl na mesta, kjer se oblikujejo razvojne paradigme in kjer se odloča o posameznih razvojnih potezah. Uveljavljanje trajnosti zahteva iskanje ravnotežja znotraj socialne, ekonomske in okoljske razsežnosti trajnosti kakor tudi med njimi. Globalne razprave se žal prepogosto omejujejo na okoljska vprašanja, generatorji globalnih razlik pa ostajajo praktično nedotaknjeni. Tudi v Johannesburgu se je progresivnost predlogov merila predvsem na okoljskem polju. Problemi kot so omejitve trgovanja, subvencije (kmetijstvo), protekcionizem itd. so ostali na mizi. Ker predpostavljam, da gre za odprto razpravo si dovoljujem celo zapisati, da lahko govorimo o trajnostni mimikriji - ustvarjanju vtisa, da se nekaj dogaja in ta vtis dokazovati z dogodki na okoljski sceni, ki je politično ljudem blizu (za to imam empirične dokaze iz lastnih raziskav) ni pa ne generator in ne rešitev problema trajnosti. Problemi okolja so predvsem ena bistvenih posledic netrajnostnega vzorca razvoja.

Slovenija je pred izzivom vključitve v EU. Članstvo v EU je izziv prve vrste in verjetno za naslednja leta eden dominantnih vzvodov sprememb. Nosi izrazit dvojni naboj priložnosti in grožnje. Do sedaj je bila pozornost javnosti osredotočena predvsem na izpolnjevanje pogojev za vstop v EU. Izziv članstva ljudem ni dovolj blizu, ne aktivira dovolj javnosti / družbe k aktivnemu odzivu na priložnosti, ki jih članstvo ponuja. Percepcija EU je bila grajena skozi sporočila o sredstvih, ki smo jih pridobivali preko skladov, preko težav in uspehov povezanih s pogajanji itd. Vsaj toliko kot priložnosti je tudi groženj. Realizacija priložnosti na račun okoljskih in socialnih vsebin je lahko resna grožnja trajnosti. Pri tem je potrebno poudariti, da gre v pretežni meri za predvidljive pasti in je izključno od uspešnega zaznavanja in odzivanja na grožnje odvisno, koliko se bodo realizirale.

Krepitev civilnega dialoga je lahko pomemben odgovor na izzive časa v zgoraj opisanem okviru. Strategija Vlade RS je začetek in najširši okvir dolgoročnega sodelovanja, ki bo lahko uspešno samo, če bosta vsebina in način samega sodelovanja oblikovana skupaj z nevladnimi organizacijami. Osnovno izhodišče je, da sta obstoj in delovanje nevladnih organizacij pomemben pogoj za vsestransko uveljavljanje načel pluralnosti in demokracije v družbi. Posamezniki s povezovanjem v nevladne organizacije in druge oblike organiziranja civilne družbe vplivajo na celovit in trajnostno naravnan družben razvoj, porast družbene blaginje, kakovosti življenja ter socialne varnosti. Glede na takšen pomen je potrebno zagotoviti sistematično krepitev pogojev za hitrejši in učinkovitejši razvoj nevladnih organizacij. Dialog bo mogoč samo, če bo ta temeljil na medsebojnem spoštovanju. Vlada se je v Strategiji opredelila za odprto in transparentno sodelovanje in za dosledno spoštovanje načelo neodvisnosti nevladnih organizacij pri določanju lastnih ciljev in dejavnosti.

Ob dialogu, ki bo stekel na pobudo Vlade RS in se bo dotikal predvsem horizontalnih tem, bo v kontekstu zunanje politike države razviti in uveljaviti kulturo in prakso dialoga tudi na posameznih področjih, med katere vsekakor sodi tudi zunanja politika. Tudi tu bi veljalo po analologiji z že sproženim procesom na državni ravni skupaj z nevladnimi organizacijami in drugimi subjekti civilne družbe opredeliti mehanizme takšnega dialoga. Vloga nevladnih organizacij je pri obravnavi tem kot so uveljavljanje načel trajnosti in uspešnost članstva v EU bistvena. So nosilec svežih idej, so kritik slabih ravnanj in njihovo sodelovanje v vsakem primeru zmanjšuje demokratični deficit - pa je čsito vseeno, ali ga opredelimo kot politični ali kot praktični problem.

Opomba: v besedilu zavestno uporabljam različne izraze kot so nevladne organizacije, civilna družba, tretji sektor in podobno. Glede na naravo tega dokumenta tega posebej ne pojasnjujem.

Dr. Fedor Černe - Služba vlade za evropske zadeve
Ljubljana, oktober 2003

No documents found