arhivska stran
teme

Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Prihodnost Slovenije: podnebne spremembe in njihov vpliv na kakovost življenja ljudi

IZHODIŠČA

Blaginja ljudi je na mnogo načinov povezana z vremenom in podnebjem. Sestavine blaginje so različno definirane, najpogosteje pa omenjamo štiri glavne skupke: varnost, materialno blaginjo, zdravje in pa dobre družbene odnose. Prisotnost vseh sestavin nam omogoča svobodne odločitve in seveda dejanja. Podnebne spremembe, ki smo jim že priča in ki bodo v prihodnosti vedno bolj izrazite, saj jih tudi morebitno spoštovanje Kjotskega protokola ne bo ustavilo, lahko močno ogrozijo prav naštete sestavine kakovostnega življenja. Nekatere posledice globalnega ogrevanja in spremljajočih vremenskih pojavov bodo lahko pozitivne, v večini primerov pa bodo v prihodnosti za življenje v Sloveniji negativne. Omenimo naj le povečano število ujm - poplav, neurij s točo, suš, gozdnih požarov, oteženo preskrbo s pitno vodo, hrano, širjenje nekaterih bolezni na nova območja.

Nujno je torej začeti ukrepati na državni ravni. Slovenija je pred že 10 leti podpisala konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja, a njene obveznosti izpolnjuje le v majhni meri. To pomeni, da smo v raziskavah in naši pripravljenosti zaostali najmanj 10 let za evropskimi državami. Zato je nemudoma potrebno je pripraviti ocene ranljivosti Slovenije na podnebne spremembe. Te naj upoštevajo trende spreminjanja meteoroloških spremenljivk in modelne napovedi scenarijev za prihodnje podnebje. Politika mora pretehtati tako možnosti za blaženje podnebnih sprememb, ki izhajajo tudi iz obveznosti Kjotskega sporazuma kot različne opcije in strategije za prilagajanje. Nujno je vlaganje sredstev v interdisciplinarne raziskave in pri odločitvah upoštevanje preferenc in stroškov. Zanašanje na tradicionalne eksperimentalne znanstvene pristope, v tem primeru ni dovolj, saj je potrebno predvideti povsem nove razmere in njihov kompleksen vpliv na družbo.

VELIKOST PODNEBNIH SPREMEMB IN NEGOTOVOSTI

Ob hitri rasti prebivalstva in prekomerni porabi naravnih virov, smo že priča izraziti spremenljivosti podnebja. Podnebne spremembe z vse večjimi izpusti toplogrednih plinov in spreminjanjem površja planeta povzroča človeštvo. Ogrevanje podnebja že spremljajo posledice v naravi in družbi. V Evropi se je rastna doba podaljšala za dobrih 10 dni, zgodnejši je razvoj rastlin, ledeniki v Alpah so izgubili več kot pol svoje površine, morska gladina se je zvišala za okrog 15 cm. V Sloveniji se je v obdobju 1951-2000 temperatura zraka zvišala za 1,1°C, v zadnjih 30 letih pa je ogrevanje preseglo mejo 1,5 °C. Škoda zaradi poplav, suš in vremenskih neurij v svetu strmo narašča. V primerjavi z 1960-timi leti je letno vremenskih katastrof štirikrat več, realna gospodarska škoda pa sedemkrat. Letne škode so se v 50 letih povečale od 4 na 40 milijard USD. Del škod lahko pripišemo tudi hitremu naraščanju prebivalstva in neprimernemu prostorskemu planiranju. Vreme in podnebne spremembe tudi ubijajo, vsako leto okrog 65 tisoč ljudi, kar je desetkrat več kot je žrtev vojn.

Globalno ogrevanje se bo nadaljevalo in povprečna temperature površine Zemlje, ki je znašala ob prelomu stoletja 14,5 °C, se bo do leta 2050 zvišala na okrog 16 °C, do konec 21. stoletja pa že na 17 °C. Ogrevanje bo izrazitejše v hladni polovici leta in v severnih geografskih širinah. Slovenske raziskave kažejo, se bo temperatura zraka do leta 2030 v Sloveniji povečala za 0,5 °C do 2,5 °C, do leta 2060 pa za 1 °C do 3,5 °C. Manj zanesljive so napovedi spremembe letne količine padavin, saj je razpon pričakovanj od +10 % do -30 %. Količina padavin poleti se bo najverjetneje zmanjšala za do 20%. Kako bo z ostalimi vremenskimi spremenljivkami, je še težje napovedati, saj predviden dvig temperature do konca 21. stoletja presega variabilnost temperature v obdobju od začetka meritev meteoroloških spremenljivk v Sloveniji. Zato lahko podnebne razmere dosežejo tudi stanja, ki si jih na osnovi poznavanja preteklosti ne moremo predstavljati. Vroče poletje leta 2003, kakršnega Evropa ni doživela vsaj zadnjih 500 let, ko je umrlo več kot 40.000 ljudi, je bilo tak ekstremen primer.

Predvideno spreminjanja povprečne temperature zraka v Ljubljani

VARNOST IN PODNEBNE SPREMEMBE

Podnebne spremembe lahko zmanjšajo našo varnost na vsaj treh področjih in sicer pri osebni varnosti, pri varnem dostopu do raznih materialnih, energetskih in informacijskih virov in z vidika vremensko pogojenih naravnih nesreč.

Mednarodne ocene predvidevajo večje migracijske tokove, ki jih bodo sprožile podnebne spremembe. Večje število priseljencev bo povečalo našo ranljivost, saj bi le-ti lahko s seboj prinesli nekatere nalezljive bolezni, zaradi neprilagojenosti našim podnebnim razmeram bi lahko pogosteje obolevali; dejstva pa je tudi, da so doseljenci navadno socialno najbolj ogrožen sloj. Podnebne spremembe bodo torej zmanjšale nacionalno varnost., saj bo lahko zaradi beguncev prihajalo tudi do političnih napetosti med državami, terorizma ali celo do novih vojnih žarišč.

V Evropi je tri četrtine gospodarskih izgub, ki jih povzročijo katastrofalni dogodki, posledica vremenskih in podnebnih sprememb. Ti povprečni letni stroški znašajo okoli 10 milijard evrov in še naraščajo. Predvidevamo, da bodo ujme v prihodnosti pogostejše in intenzivnejše, torej bodo tudi njihovi negativni učinki večji.

MATERIALNA BLAGINJA

Podnebne spremembe bodo torej že samo z ekstremnim vremenom neposredno ogrožale tudi možnost pridobivanja sredstev za preživljanje, zadostno količino kakovostne hrane, naša prebivališča in dostop do drugih materialnih dobrin.

Predvidimo lahko tudi druge posredne učinke. Že danes vemo, da je gospodarska blaginja sedanje generacije resno ogrozila blaginjo prihodnjih generacij. Pridelava hrane bo bolj tvegana in dražja. Težko je oceniti posredne vplive prek porušenega ravnovesja ekosistemov, sprememb v prehrani zaradi sprememb v kmetijski proizvodnji in bolezni rastlin, porazdelitvi zajedalcev in škodljivcev, povečani onesnaženosti okolja ipd. Večala se bo tudi stopnja urbanizacije, spreminjal se bo življenski standard prebivalcev, povečani bodo migracijski tokovi. Povečala se bo podhranjenost v nerazvitih državah, podnebne spremembe pa bodo imele tudi negativne psihološke učinke.


Učinki podnebnih sprememb bodo zlasti prizadeli žensko populacijo, tako po fiziološki plati kot tudi zaradi življenskega sloga. Zlasti ženske v nerazvitih državah so še vedno marginalizirana in manj izobražena populacija, ki jo učinki suš in poplav, ob skrbi za otroke in družino, bistveno bolj prizadanejo. Tudi starostniki, bolniki, brezdomci, nosečnice in otroci imajo ob manjši možnosti pridobivanja materialnih dobrin še manjšo splošno telesno prilagoditveno sposobnost.

Po večinskih ocenah bodo učinki podnebnih sprememb na materialno blaginjo še posebej izraziti v velikih mestih, obalnih območjih in v gorskem svetu. Milijonska mesta, zlasti v tropskem pasu, se večajo in pričakujemo lahko še dodatne priseljence, ki jih bodo povzročile podnebne spremembe. Velika mesta imajo že brez podnebnih sprememb onesnažen zrak, probleme s kakovostno pitno vodo, izrazit toplotni otok, neurejeno infrastrukturo, gost promet in pogosto velike socialne razlike.

Veliko težje je predvideti kako usodni bodo vplivi podnebnih sprememb na dostopnost energije, gospodarski razvoj, tržne poti, stopnjo zaposlenosti, zavarovalniško politiko, turistične tokove in druge materialne vidike na regionalnem ali celo lokalnem nivoju, saj napovedi spremlja velika negotovost.

ZDRAVJE LJUDI IN DOBRO POČUTJE

Podnebne spremembe bodo zaradi višje temperature površja in zraka spremenile globalno cirkulacijo zraka, pogostost in razporeditev sinoptičnih situacij in s tem krajevne vzorce vremena. Na zdravje in počutje ljudi bodo vplivale spremenjene toplotne razmere (dvig temperature in povečana toplotna obremenitev), padavinski režim, intenziteta in pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov. Vzporedno se bo dvigala gladina morja, tanjšal se bo ozonski plašč v stratosferi in posledično naraščala jakost UV sevanja in spreminjala se bo tudi kakovost zraka.

Globalno ogrevanje bo povečalo relativno smrtnost ob vročinskih valovih, ki povzročajo tudi poslabšanje bolezenskih simptomov, močno zmanjšajo delovno storilnost, večjo verjetnost pojavljanja nesreč pri delu in v prometu ter znižanje kakovosti življenja. Ob stresu vročine so še posebej izpostavljeni bolniki, otroci, starejše osebe, brezdomci in nosečnice. Ker bodo naše zime v povprečju bolj mile, bi to lahko zmanjšalo umrljivost zaradi mraza. Pri presoji vpliva mraza je potrebno upoštevati tudi vetrovne razmere in lahko se zgodi, da bi se kljub višji temperaturi zraka pogosteje pojavljali prodori hladnega in suhega zraka.

Posledica uničevanja zaščitnega ozonskega plašča v višjih plasteh ozračja je naraščanje moči UV žarkov. Uničevanje stratosferskega ozona še nadaljevalo vsaj še 50 let in to kljub učinkovitim mednarodnim dogovorom in akcijam za odpravo škodljivih plinov. Problem bo tudi poletno onesnaženje zraka, ki ga bo ogrevanje še poglobilo. Sezona pojavljanja fotokemičnega smoga bo daljša, hkrati pa pričakujemo sinergistične stresne učinke ob toplotnih valovih.

Višje zimske temperature že sprožajo pojav zgodnejšega cvetenja vetrocvetk, mnoge med njimi so alergogene in tako lahko pričakujemo, da se bo sezona senenega nahoda začela prej, kot se zdaj. Prišlo bo do prostorskega širjenja alergogenih rastlin, tudi neavtohtonih.

Podnebne spremembe bodo spremenile razvoj in širjenje prenašalcev bolezni, na primer komarjev, klopov in podgan. Spremenjene podnebne razmere bi lahko vplivale na povečanje odpornosti posameznih vrst bakterij na obstoječa zdravila, s čimer se zdravstvo že srečuje. Možen je tudi razvoj novih vrst bakterij in virusov, še posebej ob porušitvi biološke usklajenosti ekosistemov in tudi vdor novih vrst prenašalcev virusov in bakterij brez pravih naravnih sovražnikov. Med boleznimi, katerih pogostost naj bi se v prihodnje povečala, so kronične bolezni dihal, rakasta obolenja, kardiovaskularne bolezni, zastrupitve in bolezni, ki jih prenašajo posredniki.

DRUŽBENI ODNOSI

Kakovost našega življenja je močno odvisna tudi od kakovosti družbenih odnosov. Našo blaginjo krepi socialna kohezivnost, medsebojno spoštovanje pa tudi možnost pomagati drug drugemu, predvsem skrbeti za potomce. Ker podnebne spremembe ne bodo enako prizadele vseh regij, bo postala družba še bolj razdeljena kot danes in neenakost se bo še povečevala. Države v razvoju bodo prizadete veliko bolj kot bogate države, ki se bodo podnebnim spremembam lahko pravočasno prilagajale, čeprav imajo najnižji materialni standard, omejen dostop do globalnih virov in potrošnih dobrin ter malo obremenjujejo okolje. S stališča okoljske etike je to skrajno nepravično. Podnebne spremembe bodo poglabljale socialne in tudi kulturne razlike. Velike migracije prebivalstva vedno povzročajo družbene napetosti in socialne stiske, podobno tudi vremensko pogojene nesreče. Družbeni odnosi so po drugi plati zrcalo stanja varnosti, materialne blaginje in zdravja, na vse te sestavine blaginje pa bodo podnebne spremebe, kot smo videli, večinoma vplivale negativno.


SKLEPI IN IZTOČNICE ZA DISKUSIJO

Podnebne spremembe se bodo nadaljevale še bolj intenzivno, saj človeštvo v zadnjih letih ni omejilo emisij toplogrednih plinov in je tudi malo verjetno, da jih bo v bodoče. Dokazi za to so: ignorantski odnos do zmanjševanja emisij v ZDA in Avstaliji, nebrzdana gospodarska rast Indije in Kitajske ter nebrzdana rast prebivalstva v mnogih nerazvitih deželah. Ob tem je tudi evropska klimatska in energijske politika dokaj utopična, saj je globalna potrošniška ekonomija v zadnjem času povsem zrinila v kot načelne, a neustvarljive principe, na katerih je bila zasnovana politika sanacije klimatskih sprememb. Tudi Slovenci smo lahko do sebe zelo kritični, kot posamezniki in kot družba. Pogosto neodgovorno in pretirano trošimo energijo (neracionalno ogrevanje, hlajenje, prometno obnašanje), odlikuje nas nepotrebno potrošništvo (zlasti kupovanje izdelkov, ki so neglede na ceno, izdelani na energijsko potraten način). Naša vrednostna lestvica uspeh v življenju enači z veliko energijsko rabo (imeti več, potovati dlje…) Pogosto pa smo tudi preveč zaverovani v moč človeških tehnologij in podcenjujemo moč, ki jo ima vreme in narava kot taka (gradimo na poplavnih območjih, sejemo na sušnih tleh, investiramo v sumučišča pod 1200 m, ujme nas vedno znova »presenetijo«).

Skrajni čas je zato, da Slovenija začne spoštovati določila konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in resno pretehta različne opcije za prilagajanje podnebnim spremembam.

To pomeni, da naj naša država:
  • sodeluje pri pripravah za prilagajanje vplivom spremembe podnebja; da razvije celovite načrte za upravljanje vodnih virov in kmetijstva, obalnih območij, ter za zaščito in sanacijo območij,
  • v največji možni meri upošteva spremembo podnebja v družbeni, gospodarski in okoljski politiki ter dejanjih z namenom čim bolj zmanjšati škodljive učinke na gospodarstvo, zdravje in kakovost okolja;
  • spodbuja in sodeluje pri znanstvenih, tehnoloških, družbeno-gospodarskih in drugih raziskavah, sistematičnem spremljanju in razvoju podatkovnih zbirk, ki se nanašajo na podnebni sistem in so namenjene izboljšanju razumevanja vzrokov, učinkov, obsega in časa nastopa spremembe podnebja ter družbenogospodarskih posledic različnih odzivnih strategij;
  • spodbuja in sodeluje pri celoviti, odprti in hitri izmenjavi pomembnih znanstvenih, tehnoloških, tehničnih, družbenogospodarskih in pravnih informacij, ki se nanašajo na podnebni sistem in spremembo podnebja ter gospodarske in socialne posledice različnih odzivnih strategij;
  • spodbuja in sodeluje pri izobraževanju, usposabljanju in ozaveščanju javnosti o spremembi podnebja ter spodbuja najširše sodelovanje v tem procesu, vključno z nevladnimi organizacijami.




No documents found