Franc Vodopivec: Vloga in naloge države na področju znanja in znanosti


Stališča, ocene, mnenja in predlogi v zvezi s tretjim pogovorom o prihodnosti Slovenije o vlogi in nalogah države na področju znanja in znanosti 10. decembra 2003.

Uvod in nekaj podatkov

Vede in stroke, ki raziskovanje financirajo iz proračuna države, imajo različne cilje. Delo nekaterih je osredotočeno na utrjevanje vseh vidikov nacionalne in sedaj tudi državne identitete, pri drugih pa naj bi bil po deklaraciji Unesco, ki jo citiran v nadaljevanju, prednostni cilj rast blaginje ljudi. Zapisana razmišljanja in predlogi se nanašajo na te vede in stroke. Pogosto beremo ocene gospodarstvenikov, da je mogoče le malo od vsega, kar se raziskuje na fakultetah in institutih, uporabiti v njihovih podjetjih. To je v drugih besedah zapisano tudi v analizi UMARja '' Dejavnost raziskovanja in razvoja v Sloveniji'', ki je bilo poslano udeležencem tega pogovora.

Citat iz : Recommendation on the status of scientific researchers Unesco, 20.XII 1974.

''Each Member State should strive to use scientific and technological knowledge for the enhancement of the cultural and material well-being of its citizems, and to further the United Nations ideals and objectives. To attain this objective, each Member States should equip itself with the personnel, institutions and mechanisms necessary for developping and putting into practice national science and technological policies aimed at directing scientific research and experimental development to the achievement of national goals while according a sufficient place to science per se….Member States should demonstrate that science and technology are not activities to be carried in isolation but part of the nations integrated effort to set up a society that will be more humane and really used''. ''Member states should:
(a) treat public funding of scientific research and experimental development as a form of public investment the return on which are, for the most part, necessaryily long term: and
(b) take all appropriate measures to ensure that the justification for, and inded the indispensability of such expenditures is held constantly before the public opinion''.
''8. Each member State should institute procedures adopting to its needs for ensuring that scientific researchers respect public accountability while at the same time enjoying the degree of autonomy appropriate to their task and to the advance of science and technology''. Nisem prepričan, da je mogoče bolj kratko in bolj konkretno opredeliti naloge in obveznosti države in raziskovalcev.

Ta in še druga priporočila Unesca se uresničujejo v državah EU tudi z usmerjanjem porabe proračunskih sredstev za raziskovanje. Poglejmo nekaj podatkov za dve EU državi in za Slovenijo. Španija, BDP leta 2000 14726 USD, po kupni moči 19994 USD; poprečje porabe proračunskih sredstev za raziskovanje v desetletju 1990-2000:
Naravoslovne vede 15.1 %, inženirsvo in tehnologija 54,2 %, medicinske vede 13.2 %, kmetijske vede 7.2 %, socialne in humanistične vede 8.8 %. Vir INE 2001. Finska, BDP leta 2001 23595, po kupni moči 19994 USD. Leto 1999: Finska Akademija znanosti je porabila 13.5 % proračunskih sredstev (166 milijonov EUR) za financiranje temeljnih raziskav, podiplomskega in podoktorskega študija in raziskovanja pedagoškega kadra na univerzah in institutih. V istem letu so bile sredstva Institucije TEKES, ki deluje v okviru ministrstva za trgovino in industrijo, 412 milijonov EUR, od česar je bilo 34 % usmerjeno v inštitute in univerze, drugo pa v podjetja.
Vir: ALLEA Working Group: Research Strategies for smaller Countries, Rim, 2002.
Slovenija, BDP leta 2002 9306 USD, po kupni moči 17813 USD.
Delež proračuna za skupine ved: naravoslovne vede 27.9 %, tehniške 32,9 %, medicinske 9.3 %, kmetijske 9.4 %, socialne 8.9 % in humanistične vede 12.2 %.
Vir Science in Slovenia, MŠZŠ, 2002, stran 43.
Podatki ne držijo za leto 2001. Podatki iz poročila o delu Urada za znanost za to leto kažejo, da je bil delež tehniških ved mnogo manjši, le 27 %.

Slovenska politika pospeševanja rasti in uporabe novega znanja

Ne mislim, da mora Slovenija slepo posnemati države EU pri usmerjanju sredstev proračuna za raziskovanje. Vendar pa bi bilo precej nelogično, če bi iz EU sprejemali pravni red, torej birokratsko prakso, ne pa tudi najboljših praks iz najbolj uspešnih držav. V tem primeru se bomo težko ohranili, kjer danes po blaginji smo, blizu prve tretjine držav članic v letu 2004, kaj šele da bi napredovali v lestvici blaginje.

V duhu deklaracije Unesco so zapisani tudi cilji v NRP iz leta 1995. Nekaj let zaporedoma so v Memorandumih proračuna vlade tudi tako zapisani cilji usmerjanja proračunskih sredstev za raziskovanje. Dejansko pa so se razmere razvijale zelo drugače. Proračunski delež za tehniške vede, ki po naravi dela lahko največ prispevajo k rasti materialne blaginje, če je dobro sodelovanje med raziskovalci na fakultetah in institutih z industrijskimi podjetji, se je v obdobju od 1995 do 2001 zmanjšal od okoli 45 % na 27 % proračuna ustreznega resorja vlade.

To in naraščanje pomena objav in citatov pri oceni, je tudi raziskovalce v tehniških vedah, mogoče tudi v drugih, čedalje bolj odtujevalo od tega, da bi si z izsledki proračunsko financiranega raziskovanja odpirali vrata v podjetja. Ta so bila v tranzicijski krizi in so lahko mnogo manj kot pred letom 1990 neposredno financirala raziskovalne projekte na fakultetah in na institutih. Na okrogli mizi ''S povezovanjem industrije, izobraževanja in raziskovanja močnejši v EU'' v Cankarjevem domu 12. nov. t.l. se je visok državni uradnik izjavil tako, da je bilo mogoče razumeti, da so se sredstva za tehniškevede zmanjševala zato, ker pristojni gremiji niso vedeli, katere so prednostne tehnologije. Kot da bi bile lahko prednostne tehnologije tiste, ki jih še nimamo; kot da ne vemo, v katerih vejah industrije in podjetjih ustvarjajo največjo dodano vrednosti; kot, da ne vemo, s katerimi proizvodi so slovenska podjetja zasedla tržne niše v evropskem prostoru in kot da bi lahko z javnimi sredstvi za raziskovanje lahko reševali podjetja, ki so socialni problem. Vlada, posebno pa ministrstvi za Znanost in tehnologijo in za Gospodarstvo niso nadzirali porabe proračunskih sredstev za raziskovanje, gremiji, ki so usmerjali javna sredstva, pa niso čutili obvezani, da uresničujejo raziskovalno politiko zapisano v NRP in v Memorandumih proračuna. Razmere povedo mnogo kako in s kakimi cilji se izbira člane v gremije, ki posredno odločajo o porabi proračunskih sredstev za raziskovanje.

Kakšno politiko Slovenija potrebuje na področju raziskovanja

Pri pripravi novega NRRP smo pred odločitvijo o tem, kako bodo prednostno usmerjena sredstva proračuna za RR. Na izbiro so tri temeljne variante:
i) svobodne temeljne raziskave po izbiri predlagateljev, kjer bosta prevladujoče merilo objavljanje in citiranje kot znak mednarodnega novija kakovtsi raziskav;
ii) temeljne raziskave kot vstopnico za sodelovanje z industrijskimi podjetji pretežno v slovenskem prostoru, ker se v teh podjetjih ustvarja dodana vrednost, ki napaja proračune. Raziskovalci iz fakultet in institutov imajo manj organizacijskega, tržnega in praktičnega tehnološkega znanja od kolegov v podjetjih; v poprečju pa naj bi imeli več temeljnega znanja o proizvodnih procesih več informacij o tem, kaj se dogaja v razvitih okoljih in, kar je posebej važno, na voljo imajo imajo več virov informacij in več časa, da jih najdejo. Tudi tako usmerjeni raziskovalci morajo svojo kakovost izpričati z objavljanjem del, tudi del v najboljših mednarodnih revijah iz vsake stroke ali vede;
iii) aplikativne in razvojne projekte na predlog podjetij, kjer raziskovalci iz akadenske sfere nastopajo v funkciji pod ii).

Prav je, da opozorim, da konvencionalne tehnologije, ki danes dajejo večino izvoza, verjetno nad 80 %, ustvarjajo mnogo manjšo dodano vrednost, kot iste tehnologije v razvitih državah z enakimi proizvodi. To dokazuje, da je dovolj raziskovalno razvojnega dela v skupinah ii) in iii), če bo le vlada ustvarila pogoje zanj.

Vladni svet za znanost in tehnologijo (SZT) je pripravil Izhodišča in usmeritve za Nacionalni raziskovalni in razvoini program (NRRP). Prva verzija je bila neke vrste delovni osnutek. Na drugo verzijo tega dokumenta je IAS (Inženirska akademija Slovenije) pripravila vrsto konkretnih pripomb in predlogov, ki bi programsko orientacijo NRRP utirili v smer, ki se je bolj ujemal z usmeritvami pristojnega organa EU in je upošteval zgledi razvojno vitalnih držav, ki so primerljive s Slovenijo, npr. Finske, Danske, Irske itd. Stališča in predlogi IAS niso bili upoštevani, zato tudi nanovejša verzija Izhodišč in usmeritev NRRP pušča odprta vrata za nadaljevanje dosedanjega usmerjanja porabe proračunskih sredstev in svobodne izbire ciljev raziskovanja. Kako naj drugače razlagam, da je zapisano pri Načelih pri odločanju pri prioritetah:
a. V naslednjem srednjeročnem obdobju se prednostno obravnavajo tiste
i.''temeljne raziskave, ki izkazujejo predvidljivo mednarodno odličnost''.
V širših prioritetah, ki so relevantne za Slovenijo danes in bodo še precej let, pa konvencionalne tehnologije sploh niso omenjene, kot da jih bodo čez nekaj popolnoma zamenjale neke nove, danes še neznane tehnologije.

Finci so odgovore na vprašanje, kaj vpliva na tehnološki razvoj in industrijsko rast poiskali v anketi med podjetniki in 197 respondentov je dalo naslednje odgovore:
- najbolj uporabljana tehnološka strategija je izboljšnanje obstoječe (80 % pozitivnih odgovorov),
- zelo pomembna je strategija na osnovi novih izdelkov za obstoječe trge (78 % pozitivnih odgovorov) in - boljša uporaba obstoječih imputov.
Iz dobička teh tehnologij, se razvijajo nove, za katere se oceni, da obstojajo realne razvojne in tržne možnosti.
Če so na Finskem ocenili, da je treba bstoječe tehnologije osposobiti za nove tržne razmere, zakaj to ni potrebno storiti tudi v Sloveniji.

V Sloveniji ni več gremija, v katerem bi se javno soočala stališča in mnenja o ambicijah in o realnih možnostih Slovenije pri raziskovanju za lasten tehnološki in produktni razvoj. Javnost ni seznanjena z zapisniki sej vladnega SZT, tudi ne za zapisniki sej Nacionalnega znanstveno raziskovalnega sveta. Zato ne vemo, zakaj se raziskovalna politika udejanja, kot se, in v nasprotju s tem, kar je vlada zapisala v memorandumih proračuna.

Zato bi bilo prav, da se na tem pogovoru vsaj nakaže odgovore na nekaj temeljnih vprašanj, ki bi jih lahko zapisali kot politiko usmerjanja javnega sredstev v NRRP in uresničevanje te politike tudi nadzorovali:
I) hoče biti slovensko proračunsko financirano raziskovanje umeščeno med pospeševalce rasti blaginje ljudi. Kaj ta vmeščenost je, je to tudi svobodno raziskovanje zaradi lastnega interesa in uveljavljanja v mednarodnem prostoru. In če to je, kolikšen je lahko obseg takega raziskovanja;
II) kolikšne so lahko raziskovalne skupine, ki se ukvarjajo s temeljnim, aplikativnim in razvojnim raziskovanjem, da je zadoščenu pogoju javnega interesa, ki opravičuje financiranje iz javnih sredstev;
III) kateri raziskovalni programi so potrebni za rast blaginje ljudi in katere potrebuje država, kot politična in upravna tvorba;
IV) so realne možnosti, da bi po vzoru drugih primerjalnih držav, npr. Finska, Švedska, Belgija, Nizozemska itd,dodana vrednost pomembno zrasla zaradi boljšega poslovnega uspeha v obstoječih tehnologijah in kakšne so možnosti, da se v zadostnem obsegu v Slovenji v desetih letih uveljavijo tehnologije, ki jih danes še nimamo, zanje pa še nimamo tudi ne znanja, ne proizvodov in ne trgov. Je prav, da Slovenija upošteva izkušnje držav, ki so se pred leti našle pred enako dilemo;
V) ali je država dolžna ukrepati, da bi nastalo dovolj poslovnih subjektov, ki bodo lahko samostojni nosilci tehnološkega razvoja. Zakaj se to ni upoštevalo pri privatizaciji državne lastnine. Npr. v bivši Železarni Ravne see je razvila vrsta programov strojne in predelovelne industrije, ki so se po letu 1990 organizirali v podjetja, ki niso bila sposobna za preživetje. Privatizacija je doslej ta škodljivi trend še ojačala in od matične družbe odrezala bistvene programe finalizacije proizvodov.

Tudi odgovori na ta vprašnja bodo povedali, ali Slovenska država pripravljena zaupati raziskovanju, ki se financira iz javnih sredstev, vlogo in pomen, ki ga ima v razvitih državah.

V Ljubljani, 7. december 2003.
Franc Vodopivec, 1000 Ljubljana, Jamova 1

No documents found