G. predsednik republike, dame in gospodje,

najprej gospod predsednik, se vam želim zahvaliti za povabilo, s katerim ste me osebno počastili. Govoril bom kot človek, ki je bil vključen v EU razprave in kot predsednik parlamentarnega odbora za nadzor javne porabe, ki ga v skladu z dobro parlamentarno prakso vodi opozicija. Zato bo mogoče moj nagovor nekoliko ostrejši in neposreden.

Predlagana tema pogovora o strategiji razvoja Slovenije v pogojih članstva v Evropski uniji je dobra tema. Ker so od 1. maja 2004 vse evropske teme domače teme, je to pogovor o tem, kako se doma dogovarjamo. Kako iščemo dialog in soglasje o ključnih razvojnih dilemah bivanja vseh prebivalcev Slovenije? Menim, da je že čas za takšno diskusijo, ker smo pred slabim letom v isti dvorani razpravljali o prejšnji verziji gradiva Strategija razvoja Slovenije.

Gre za to, kako lahko sami zgradimo še učinkovitejšo in posledično cenejšo državo. Državo, v kateri bomo znali uporabiti znanje za razvoj, ustvariti kakovostna delovna mesta in ohraniti družbo dialoga in tolerantnosti različnosti. Državo, v kateri bi znali pomagati tistim, ki imajo manj, in zagotoviti, da bi sadove gospodarske rasti užili vsi... Gre za dialog o tem, kako ustvariti konkurenčnejše gospodarstvo - in veseli me, da so med nami ugledni direktorji slovenskih blue-chipov... In nenazadnje, to je dialog o izgradnji moderne, socialne države - skladno s tem, kar pravi nova evropska ustava, da je cilj unije izgradnja visoko konkurenčnega socialno tržnega gospodarstva.

Strinjam se z govorniki pred mano, da je dilema med gradualizmom in radikalnostjo ali med konkurenčno in socialno državo umetna dilema. Vendar je temu tako samo, če se znamo pogovarjati in se v dialogu tudi slišimo.

Zato je moje ključno vprašanje vsem nam: ali bomo potem, ko bomo končali današnji posvet znali nadaljevati z dialogom tudi izven teh prostorov? Npr. v državnem zboru, vsega tristo metrov stran od današnje dvorane.

Bojim se, da se je v Sloveniji prostor za dialog že nevarno skrčil. Kot član vrste delovnih skupin, ki se je pogajala doma in v EU trdim, da je bilo nekdaj tega dialoga dovolj. Sedaj se obseg in pristop k dialogu spreminja. Dialoga namreč ni mogoče voditi ob spremembi zakonodaje po skrajšanih postopkih ali ob nujnih postopkih, ko se hkrati spreminja koncepte ključnih zakonov.

Sprašujem se torej, ali obstaja resna namera, da v Sloveniji še vodimo dialog o različnih pogledih in ali smo se sposobni dogovoriti o instrumentih in ukrepih, ki bodo najboljši za vse prebivalce Slovenije.

Slovenija je v preteklosti znala delovati skupno in delovala je dobro, rekli bi celo zelo dobro. Pa to ni bilo samo v času prve demokratično izvoljene vlade, kot slišimo te dni. Takrat sem kot svetovalec bivše guvernerke (Narodne) Banke Slovenije sodeloval z ministrom za finance g. Kranjcem, podpredsednikom vlade g. Mencingerjem, in vodjema operativne ekipe takratnega izvršnega sveta g. Bavčarjem in g. Janšo, in imel sem občutek, da četudi se o vseh tehnikah tiskanja novih bonov, priprave na prevzem nove valute, ne strinjamo, smo se v takratni skupščini poenotili, da potrebujemo neodvisno, samostojno centralno banko. In danes jo imamo. Tudi ko sem iz daljnega Washingtona kot ekonomist Svetovne banke spremljal delo slovenskih vlad, je bilo velikokrat slišati, ne le to, da je Slovenija edina država, ki ima besedo LOVE v imenu držav S-LOVE-ENIA.., temveč, da je Slovenija predvsem SLOW-enia... Vendar je ta počasnost oz. postopnost bila naša vrlina. Iskanje konsenza in zato potrebna postopnost oz. počasnost sta bila načina, da smo vstopili v EU kot najbolje pripravljena članica.

V EU smo vstopili kot najbolje pripravljena članica predvsem zato, ker so politične stranke od leta 1996 iskale dialog in se dogovorile o ključnih vprašanjih v Državnem zboru Republike Slovenije. Mogoče se pomena tega še ne zavedamo dovolj.

Tudi sedaj bi moralo biti tako - to določa celo zakonodaja. Z nastopom nove vlade temu ni več tako. To nas ne skrbi zato, ker bi bali, da se pristojni v Bruslju ne bi znali dobro pogajati, temveč, ker se iz odločanja izpušča skupino političnih strank. Dobro bi bilo, da bi se amandmaji opozicije, npr. da bi se Slovenija pridružila Franciji in Italiji, ki sta prvi opozorili evropskega komisarja glede problematike uvoza tekstila po 1.1.2005, sprejeli in ne zavrnili v pristojnem Odboru za zadeve EU.

Tudi vsebinske razprave o tako pomembnem aktu kot je Deklaracija o usmeritvah za delovanje Slovenije na področju evropskih zadev skoraj ni bilo, amandmajev poslancev z izjemo opozicije ni bilo, četudi gre za ključen letni akt državnega zbora. Na Odboru za zadeve EU se je zgodilo, da se je minister za zunanje zadeve odločil, da ignorira veliki odbor in da kar na tiskovni konferenci sporoči, zakaj se je Slovenija kar naenkrat pridružila 4 državam, ki jim ni mar za vladavino prava na Hrvaškem. O tem še do danes ni pojasnil.

G. predsednik republike, današnji pogovor me navdaja z upanjem, da se bo začel Zakon o sodelovanju med vlado in DZ na področju EU zadev pričel spet spoštovati. Ne gre za to, da bi želeli zgolj kritizirati ministra te ali one stranke, ampak za to, da bi zagotovili oblikovanje čim boljšega pogajalskega izhodišča. V Evropi, v OVSE in v svetu nas bodo cenili samo, če bomo zagotovili, da so pooblaščenci Republike Slovenije kar najbolje opremljeni s stališči celotne Slovenije.

V nekaj dneh bo pred nami test tega. G. Janša, predsednik vlade se bo tako, kot ste konec leta 2002 storili vi, dr. Drnovšek, skupaj s tedanjim evropskim ministrom, v nekaj dnevih šel pogajat s predsedujočim sveta EU, g. J.C. Junckerjem. Kakšen mandat za pogajanja in kdaj si ga nameravate pridobiti, g. predsednik vlade?

Vi, g. predsednik republike ste takrat mandat za pogajanja dobili v DZ RS. O tem so tekli pogovori nekaj mesecev in bili vrh štiriletnih dogovarjanj, ki so tekla čez dva mandata in tri vlade.

Teh pogovorov doslej v DZ še nismo imeli, primernih gradiv še nismo prejeli. Minister za finance je celo izjavil, da so tabele, izračuni nesmiselni, ker še ni končnih predlogov in bi bilo nesmiselno delati izračune. To me zares skrbi, ker če prebirate domače in še posebej mednarodne časopise, potem veste, da izračune danes delajo vlade celotne EU.

Preprosto povedano, ni nam ni vseeno, da bi Slovenija kar popustila pri pridobivanju kohezijskih sredstev, ali pa da Slovenija ne bi imela možnosti pridobiti sredstev v podporo Lizbonske strategije. Predlog EK je omogočil vrsto dobrih instrumentov za podporo rasti in konkurenčnosti gospodarstva v skupnem obsegu do 80 milijard tolarjev na letni ravni, sedanji predlog luksemburškega predsedstva je to radikalno zmanjšal ali pa tega ne omogoča. Slovenija pa bolj ali manj molči.

Kot v vrsti drugih držav bi Slovenija morala oblikovati pogajalsko stališče v DZ RS. To je bila dobra praksa v preteklosti, to sedaj zahteva celo Zakon, vlada pa molči, ali preprosto z enomesečno zamudo posreduje v Državni zbor zastarele dokumente.

Verjamem, da bo tudi ta posvet pripomogel z dialogom, da se sedanja praksa spremeni.

Prispeva naj tudi temu, da bomo v naslednjih mesecih ob amandmajih k rebalansu proračuna, novih proračunov in zakonov... uspeli s skupnimi napori tako prilagodili javnofinančne bilance, da bomo v polni meri izkoristili možnosti, ki nam jih omogoča članstvo v EU. Ali pa npr. da bo danes popoldne vlada podprla Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodka pravni oseb, s katerim se skuša izenačiti konkurenčnost bank s sedežem v Sloveniji z drugimi bankami (isti dan popoldne je vlada zavrnila ta predlog, op. avtorja).

Kot predsednik Komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ seveda lahko takoj pritrdim predlaganim usmeritvam iz Strategije razvoja Slovenije, kako zagotoviti učinkovitejšo in cenejšo državo:

• znižanje javnofinančnih odhodkov
• popravke davčne zakonodaje
• sprememba strukture odhodkov v smeri prioritet ekonomske politike, vključno z črpanjem EU sredstev in
• sprememba načina priprave in izvrševanje proračuna, tako, da bomo v DZ dali denar samo tistim resorjem, ki bodo dokazali uresničitev zastavljenih ciljev,

vendar pa obžalujem, da bo do tega prišlo šele v letu 2006 ali npr. do konca leta 2010 (glej stran 19, gradiva predloženega s strani UMAR). Vmes bo sprejeto vrsto proračunov - med njimi Rebalans za leto 2005 in proračuna za 2006 in 2007. Potem pa bo že predsedovanje EU, volitve ipd..

G. predsednik, dame in gospodje, tudi na podlagi današnjega dialoga, verjamem, da bo spodbujen dialog na podlagi zakona in sodelovanje med vsemi dejavniki v Sloveniji, vsemi političnimi strankami. Samo tako, da se bomo o vseh domačih zadevah, tudi tistih, ki jih moramo sedaj dogovoriti z drugimi članicami EU, pogovorili v odprtem dialogu, bomo našli najboljše rešitve. To je naša skupna naloga in zakonska obveznost.

Hvala za pozornost.

Mag. Milan M. Cvikl
Predsednik Komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ in poslanec DZ

No documents found