Dr. Stane Pejovnik: "R&R v proračunu 2003" - analiza sredstev za raziskave in razvoj v proračunu Slovenije za leto 2003


TRENUTNO STANJE NA TEM PODROČJU:

Po združitvi ministrstva za znanost in tehnologijo z ministrstvom za šolstvo in šport ter z ministrstvom za gospodarstvo (tehnologija) je bil sprejet nov zakon o raziskovalni dejavnosti. Temeljna novost v zakonu je bila dvojna:
- zakonska opredelitev programskega (petletnega oz.dolgoročnega financiranja) (A) in
- ustanovitev dveh neodvisnih agencij (za raziskovanje in za tehnološki razvoj)(B).

Na obeh področjih po mojem mnenju stvari ne potekajo optimalno:
A. MŠZŠ (ministrstvo za šolstvo, znanost in šport) je sicer objavilo razpis za novo petletno programsko financiranje, vendar manjka za tak razpis temeljni akt: Nacionalni raziskovalni in razvojni program (NRRP). Prišli smo v stanje, ko vlada še ni imenovala novega Sveta za znanost in tehnologijo (SZT), ki bo moral pripraviti NRRP, istočasno pa bomo z razpisom razdelili znatna sredstva (skoraj 10 milijard SIT letno oziroma skoraj vsa sredstva za osnovne raziskave) za prihodnjih pet let, ne da bi imeli opredeljene prioritete. Tudi če je bil SZT v zadnjih dneh imenovan in čeprav obstojajo izhodišča za NRP, razpis za programsko financiranje nedvomno prejudicira vsebino raziskovanja.
B. Ustanovitev agencij(e) predvideva (po podatkih iz tiska), da naj bi bila posredni proračunski uporabnik in torej podaljšana roka ministrstva. S tem izgubljamo pomembno možnost, da bi na nivoju vlade pričeli izvajati celovito R&R politiko, torej bo ostala logika delitev sredstev po ministrstvih nespremenjena. Iz priloge je razvidno, da različna ministrstva porabljajo velike vsote za raziskave in razvoj, način odločanja (ekspertni sistem), delitve sredstev in opredelitev prioritet pa je v popolni domeni posameznih ministrstev. Agencija bi bila priložnost, da bi na tem področju vnesli več reda - vsaj enoten ekspertni sistem bi lahko deloval takoj in za vlado koordiniral aktivnosti ter preprečeval nepotrebna podvajanja.

Aristotel je ugotavljal, da vsak človek teži k temu, da bi bil srečen. Kaj bi lahko bilo bolj vizionarsko kot ta ugotovitev? Kakšna je naša vizija prihodnosti? Sreča. Pri spraševanju o vizijah prihodnosti Slovenije se kaj hitro lahko zapletemo v teoretične razprave in pozabimo na to preprosto in očitno dejstvo. Sreča, blagostanje, čim boljše počutje državljanov - to so imperativi, ki ne zahtevajo visokoletečih razprav, ampak pragmatičen razmislek in seveda - delovanje. Čas zahteva od nas premišljena dejanja z mislijo na prihodnost, vendar usmerjena v zdaj. Zato bi morali biti predlogi, ki jih predstavljamo predvsem pragmatični in izvedljivi ter predstavljati spremembe, ki bodo (kljub temu, da nekatere izgledajo trivialne) sprožile verigo konstruktivnih sprememb z želenim učinkom. Predlagam torej usmeritev naših prizadevanj k spremembam, ki so uresničljive hic et nunc, njihov potencial pa je večanje splošne dobrobiti.

Prav to smo naredili že vsaj dvakrat v kratki zgodovini naše države. Osamosvojitev je bila gotovo prvo pragmatično dejanje, s katerim smo prevzeli odgovornost za svoje blagostanje na svoja pleča. Lahko bi rekli, da smo leta 1991 postali gospodarji svoje hiše. Potem smo to hišo spravili na zemljevid Evrope. Vstop v evropske integracije je torej druga poteza, s katero smo si na najboljši način zagotovili možnosti za povečanje splošnega blagostanja. Obe dejanji sta (bili) usodni za našo dolgoročno prihodnost, kljub temu pa izjemno pragmatični.

Na prvi pogled se zdi, da smo s hišo, postavljeno na evropska tla, dosegli skrajno točko našega po-osamosvojitvenega zaleta in da se zdaj odpira vprašanje "Kam zdaj?" Menimo, da je takšen pogled neutemeljen. Projekt osamosvojitve še ni končan. Ocenjujem, da trenutno stanje zahteva od nas prav tako jasen in pragmatičen korak kot sta bila prva dva: hišo je treba preurediti tako, da bo postala kompatibilna z evropsko infrastrukturo.

Menim, da je nastopil čas, ko bi država morala na R&R področju zastaviti pogumne opredelitve. Prepričan sem, da bi kazalo (po avstrijskem vzgledu) ustanoviti Ministrstvo za prihodnost (Das Zukunftsministerium- www.bmbwk.gv.at/start.asp). V njem bi združili: Ministrstvo za informacijsko družbo, visoko šolstvo (Univerze), znanost in tehnologijo. S tem bi vlada dobila možnost, da preko ministrstva opredli prioritete in v znatni meri vpliva na porabo sredstev, ki so v proračunu razmetana po različnih ministrstvih in pogosto tudi "razmetano" porabljena.

Dr. Stane Pejovnik, Redni profesor za materiale in prodekan, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Katedra za anorgansko tehnologijo in materijale

Oktober 2003

Priloga: Poraba sredstev za raziskave in razvoj (pretežno) v proračunu 2003 po uporabnikih

No documents found