Dr. Peter Venturini: Na znanju temelječa družba potrebuje znanje!


V Sloveniji si ob vstopu v EU zastavljamo visoke cilje, vidimo se v zgornji tretjini ekonomsko najrazvitejših evropskih držav. Pot v takšno družbo vodi le z dovolj velikim številom visoko kvalificiranim kadrov z znanjem, ki bo presegalo evropsko povprečje.

Za dosego takšnih ciljev so najpomembnejše naslednje aktivnosti:

1) IZBOLJŠANJE POGOJEV ZA VEČJE INVESTICIJE V RAZVOJ IN RAZISKAVE PRIVATNEGA SEKTORJA Utemeljitev: podjetja sedaj relativno malo vlagajo v razvoj novih izdelkov in tehnologij. Ob tem daje Slovenija okoli 25 % sredstev za raziskave znotraj podjetij iz proračunskih virov, kar je precej več kot v katerikoli EU-15 državi, kjer je povprečje okoli 8 % (Vir: Investing in research, Evropska komisija, 2003). Potrebno je razviti monetarno in fiskalno okolje za večje vlaganje podjetij ter sklade rizičnega kapitala, tehnološke parke in drugo podporo za ustanavljanje novih podjetij s ciljem doseganja razmerja 2:1 med vlaganji iz privatnih in proračunskih virov.

2) PREUSMERITEV JAVNIH SREDSTEV NA RAZISKAVE IN INOVACIJE Utemeljitev: Slovenija sedaj iz proračuna namenja okoli 0,7 % BDP za raziskave in tehnološki razvoj, kar pomeni na raziskovalca inštituta okoli 57.000 €, medtem ko na primer Avstrija namenja 228.000 € kar je približno 4 krat več, povprečje EU-15 je 170.000 €, kar je okoli 3 krat več (Vir: Key Figures 2003-2004, Evropska komisija, 2003). Podobno velja tudi za visokošolske ustanove, kjer je potrebna posebna podpora podiplomskemu študiju.

S sedanjo dinamiko vlaganj iz privatnega in javnega sektorja v raziskave in tehnološki razvoj želenega ekonomskega razvoja ne bomo dosegli!

3) BOLJ ČVRSTA POLITIČNA PODPORA RAZISKAVAM IN TEHNOLOŠKEMU RAZVOJU Utemeljitev: Raziskovalne in razvojne aktivnosti se financirajo v okviru različnih ministrstev, zato je potrebno vzpostaviti mehanizme za usklajevanje raziskovalno razvojnih aktivnosti med ministrstvi in Nacionalnim raziskovalno razvojnim programom (NRRP). Urad za znanost znotraj MŠZŠ ne more koordinirati raziskovalnih aktivnosti in prioritet drugih ministrstev v vladi RS. Stanje je mogoče preseči predvsem z močno agencijo za raziskave in tehnološki razvoj ali ustanovitvijo Ministrstva za znanost in visoko šolstvo, ki bo zadolženo za koordinacijo razvojnih aktivnosti v pristojnosti drugih ministrstev.

4) USMERITEV NA DOSEGANJE VISOKE RAVNI ZNANOSTI IN POSTAVLJANJE MERLJIVIH CILJEV NA VSEH NIVOJIH Utemeljitev: sedaj Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Vlada RS odobravata projekte ali programe in spremljata številne cilje, ki si jih zadajo posamezni raziskovalci ali skupine raziskovalcev. Zaradi velikega števila slabo definiranih ciljev pri tem ne moreta biti zelo učinkovita. Predlagam, da vlada potrjuje cilje in finančna sredstva za celotno raziskovalno organizacijo v okviru javne službe in natančno spremlja njihovo doseganje. To bo omogočilo delovanje raziskovalne enote kot celote, zmanjšalo administracijo ministrstva, koncentriralo odgovornosti, povečalo stabilnost organizacije in omogočilo spremljanje merljivih zastavljenih ciljev. Vrhunsko znanje je pogoj za kvalitetno izobraževanje, mednarodno sodelovanje in sodelovanje z gospodarstvom. Ni dovolj šolanje strokovnjakov, ki so sposobni prenosa tehnologij iz tujine v Slovenijo. Razvitost zgornje tretjine EU držav bomo dosegali le z nadpovprečnimi rezultati vsaj na nekaterih področjih.

5) HITREJŠE USKLAJEVANJE IZOBRAŽEVANJA S POTREBAMI DRUŽBE Utemeljitev: število raziskovalcev mora ob začrtanem razvoju v Sloveniji rasti, sedaj stagnira. Zaradi potreb izobraževanja (večje število doktorantov, bolj ugodno razmerje profesor/študent, …) je potrebno raziskovalce v inštitutih še v večji meri vključiti v izobraževalni proces v obstoječih in novih študijskih smereh. Potrebna je vzgoja raziskovalnega duha in zanimanja za inovacije od vrtca ter kreiranje modernih, tudi interdisciplinarnih smeri na univerzah, ki pritegnejo mlade, tudi iz tujine. V obdobju zadnjih desetih let je bila izrazita potreba po nekaterih družboslovnih kadrih (na primer ekonomija, pravo). V prihodnje bo potrebno vpeljati mehanizme za vzpodbujanje študija na področju naravoslovja in tehnike, ki sta temelj razvoja novih izdelkov in tehnologij.

Splošna kritika premajhnega vpliva znanosti na razvoj gospodarstva zaradi nedefiniranih ciljev ni na mestu. Glede na vložena finančna sredstva, (ne)postavljene cilje in delovno-pravno zakonodajo so rezultati ustrezni. S sistemskimi spremembami za vzpodbudo v razvojna vlaganja gospodarstva, postavitvijo ambicioznih in merljivih ciljev v NRRP ter drugimi nakazanimi spremembami lahko Slovenija doseže želene visoko zastavljene cilje.

Dr. Peter Venturini, Direktor Kemijskega inštituta, Predsednik KORISa
December 2003

No documents found